Kot je v današnjem sporočilu za javnost zapisal Hrovatič, ki mu je mandat potekel v sredo, a vlada še ni imenovala njegovega naslednika, je iz petkove tabele s podatki razvidno, da je decembra v primerjavi s septembrom prišlo do znatne pocenitve spremljanih prehranskih izdelkov.

"Kot bivši varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in kot potrošnik tako drastičnih pocenitev nisem zaznal. Omenjena tabela vzbuja sum nedovoljenih ravnanj - tako tistih, ki jih opredeljuje zakon o kmetijstvu, kot tistih, ki jih opredeljuje zakon o preprečevanju omejevanja konkurence," je navedel.

Foto: Profimedia nakupovalni voziček trgovina živila

Navedene maloprodajne cene so po njegovih navedbah namreč nižje od dobavnih cen primarnih proizvodov. Takšna objava ima negativne posledice na odnose v verigi preskrbe s hrano, saj zaradi pritiska na zniževanje dobavnih cen dobaviteljev posamezne deležnike v verigi preskrbe s hrano, predvsem primarnega pridelovalca oziroma kmeta, potiska v brezizhodni položaj, je opozoril.

"Potrošniki niso zaznali znižanja maloprodajnih cen, zato obstaja tudi sum, da so trgovske verige samo za namen popisa cen za zelo kratek čas znižale cene, po popisu pa jih vrnile na staro ali celo višjo raven. Zanimivo je tudi to, da takšne cene niso bile niti oglaševane prek oglaševalskih kanalov trgovskih verig niti niso bile objavljene v njihovih akcijskih katalogih," je zapisal.

Obenem so po Hrovatičevih besedah vse trgovske verige cene proizvodov znižale primerljivo, kar po njegovem mnenju vzbuja sum kartelnega dogovarjanja. Meni, da bi morala to preiskati agencija za varstvo konkurence.

"Navsezadnje bi moralo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred objavo takšnih podatkov preveriti njihovo ustreznost oziroma preveriti posledice takšne objave. Statistični urad RS je namreč na drugi strani objavil podatek, da se je hrana podražila in da ima podražitev hrane tudi vpliv na visoko inflacijo," je dodal.

V petek objavljeni podatki so med drugim pokazali, da se je povprečna vrednost razširjene košarice 28 skupin živil ob zadnjem popisu letos z 19. decembra še znižala in je bila najnižja doslej. Še bolj se je znižala povprečna vrednost osnovne košarice 15 skupin živil.

Foto: Profimedia nakupovalni voziček

Hrovatič se je odzval na podatek ministrstva za kmetijstvo, da se je povprečna vrednost razširjene košarice 28 skupin živil ob zadnjem popisu letos z dne 19. decembra še znižala in je najnižja doslej

Najcenejša osnovna košarica 15 osnovnih skupin živil je bila tokrat na voljo pri trgovcu Hofer (15,87 evra), so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sledijo košarice trgovcev Spar (16,03 evra), Lidl (16,35 evra) in Eurospin (16,52 evra). Najdražji sta bili košarici Mercatorja (17,28 evra) in Tuša (28,47 evra).

Največ izdelkov slovenskega porekla je imel v osnovni košarici živil vključenih Tuš, namreč enajst. Hofer in Lidl sta ponujala po osem izdelkov, Mercator in Spar po sedem, Eurospin pa šest izdelkov.

Od prvega popisa cen osnovne košarice živil 27. marca se je povprečna cena znižala v 12 kategorijah živil in v dveh zvišala. Za kategorijo sir gavda primerjave ni bilo mogoče izvesti, so pojasnili na ministrstvu.

Najbolj so se od prvega popisa pred devetimi meseci znižale cene jogurta, za 30,89 odstotka. Sledi goveje meso, ki se je v povprečju pocenilo za 28,04 odstotka. Sončnično olje se je pocenilo za 23,58 odstotka, svinjsko meso za 19,74 odstotka, maslo za 8,48 odstotka, piščančje meso za 7,24 odstotka, sveže mleko za 5,97 odstotka in bel kruh za 5,13 odstotka. Podražila pa so se jabolka (6,29 odstotka) in testenine (1,81 odstotka).

Za razširjeno košarico 28 osnovnih skupin živil je bilo treba ob tokratnem popisu najmanj odšteti pri trgovcu Lidl, in sicer 28,70 evra. Sledijo košarice trgovcev Hofer (28,97 evra), Mercator (30,04 evra), Spar (32,68 evra) in Evrospin (36,59 evra). Najdražja je bila razširjena košarica pri Tušu, zanjo je bilo treba odšteti 46,07 evra.

V razširjeni košarici 28 osnovnih živil sta imela največ izdelkov slovenskega porekla trgovca Tuš in Hofer, in sicer po 18. Lidl je ponujal 16 izdelkov slovenskega porekla, Mercator 15, Spar 14, Eurospin pa osem.