Ko vstopiš v stanovanje v Situli, odpreš usta. Veliko, svetlo, prostorno. Opišete ga lahko z vsemi tistimi presežniki, s katerimi nepremičninski agenti mnogokrat opisujejo tudi takih opisov nevredne nepremičnine. A tokrat stanovanje res ponuja vse tisto, kar vam obljubljajo v oglasih. Za navadnega smrtnika je njegova največja pomanjkljivost cena – slabega pol milijona evrov. To je za več kot 40 let povprečnih plač, za celo pokojninsko dobo torej, pri čemer vam ne bi ostalo niti za kozarec vode.

Luksuz. Se razume, gre za luksuzno nepremičnino z luksuzno ponudbo na luksuzni lokaciji. No, ali pač. Če kupite to stanovanje, boste živeli na ajzenponu, nad železniškimi tiri. Morda jih bodo enkrat skrili pod zemljo in ob Situli res zgradili še druge, prav tako luksuzne nepremičnine, vendar pa se je rok za prvo iz božiča 2009 že davno prestavil v nedoločljivo prihodnost. Že pred dobrimi štirimi leti bi namreč morala na drugi strani železniške postaje stati stolpnica in nakupovalno središče Emonika. Še cel kup drugih luksuznih stanovanjskih zgradb bi moral stati tudi drugod po Ljubljani, a le investitorji Situle so projekt pripeljali do prodaje. Tudi povprečneži jim moramo biti hvaležni za pogum, saj je to bolje, kot da bi naslednje desetletje gledali še eno gradbeno jamo ali okostje nedokončanega projekta. Investitorjem res želim, da bi jim uspelo najti več kot 200 kupcev. Ko zaslužim svoj milijon, pa ga bom pol raje odnesla nekam, kjer moj razgled ne bo usmerjen na železnico, socialistične stolpnice in nevoščljive sosede.