Duševne stiske in motnje je treba destigmatizirati
Zbrane je uvodoma nagovoril strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen, ki je izpostavil pomen nacionalnega programa za duševno zdravje Mira, ki ga upravljata NIJZ in ministrstvo za zdravje. "Uspešni bomo, če bomo poslušali, prepoznali potrebe in gradili zaupanja vredne odnose," je dejal. Kot najpomembnejšo pa je izpostavil destigmatizacijo duševnih stisk in motenj.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da o področju duševnega zdravja vsakoletno izobražujejo zaposlene v šolah. Odgovornost šole kot vzgojne ustanove je po njegovem mnenju, da otroke opolnomoči, da se znajo pogovarjati, sodelovati med sabo, se spoštovati in da znajo najti duševni mir. Pri tem poudarja tudi duševni mir samih učiteljev.
Felda je v tem tednu napovedal podaljšanje ukrepa povečanega števila svetovalnih delavcev v osnovnih šolah. Rešitev, kako privabiti mlade k tovrstnemu študiju, vidi tudi v dodatnih štipendijah, ki so jih omočili. Možno pa je financirati tudi pedagoge ali zunanje sodelavce, ki bi svoje znanje nadgradili z dodatnimi izobraževanji. "Tisti prvi stik je najbolj pomemben in zato mora biti učitelj usposobljen, da vidi otroka in vidi tudi svojega sodelavca, ki je v stiski," je dejal.
Papič je izpostavil, da enostavno ni dovolj ljudi, da bi pokrili potrebe družbe, ki se trenutno kažejo. Rešitev vidi tudi v tem, da se okrepi štipendiranje tujcev, ki bi študirali v Sloveniji. "Sem prepričan, da je integracija najboljša, če nekdo študira v Sloveniji," je dejal. Kar pa bi po njegovem mnenju lahko preslikali tudi v medicino nasploh in tudi vse ostale panoge. Načrtujejo sicer testne programe, a se zaveda, da je to področje občutljivo.
Za več kadrov na področju duševnega zdravja
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da si želijo okrepiti število kadrov, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Prve obrise kadrovskih popolnitev napoveduje v roku treh do štirih let.
Spomnil je, da je bilo na področju duševnega zdravja dolga leta premalo pozornosti, zdaj pa nova ekipa, tudi v okviru novega sektorja za duševno zdravje in demenco, želi okrepiti mrežo storitev za krepitev duševnega zdravja. Spomnil je tudi na prizadevanja ministrstva za ureditev psihoterapevtske dejavnosti, ki jo želijo v določeni meri vključiti tudi v javno zdravstveno mrežo. Nov zakon želijo sprejeti do konca leta, je poudaril.
Okrepili bi kapacitete varnih hiš
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da želijo na ministrstvu blažiti socialne stiske in čim širšemu krogu ljudi omogočiti, da bi lahko s svojimi prejemki živeli vsaj približno dostojno.
Na ministrstvu se ukvarjajo tudi s področjem družine, pri čemer je Mesec opozoril, da je bilo lani v Sloveniji 13 femicidov. Zato želijo z resolucijo o enakih možnostih moških in žensk, ki je šla danes v medresorsko usklajevanje, okrepiti kapacitete varnih hiš in delovanje socialnih delavcev na terenu.
Ob tem je povedal, da se je v preteklosti tudi sam že soočil z izgorelostjo, a ne zaradi preobilice dela, česar je vajen, pač pa zaradi občutka, da je delo, ki ga opravlja, sizifovo oziroma brezplodno. Prepričan je, da gre za pogost pojav v današnjih družbah, ki ga je treba nasloviti.
Tretjina zaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da ima kultura terapevtsko in preventivno vlogo. Se pa zaveda, da je na področju kulture veliko ljudi zaposlenih prekarno, tretjina jih živi pod pragom revščine. Problematiko samozaposlenih v kulturi po besedah Mesca intenzivno rešujejo skupaj s kulturnim ministrstvom. Skušali bodo zagotoviti pravno podlago za njihovo kolektivno pogodbo, je poudaril.
Ob koncu pa so ministri našteli še načine, kako se sami soočajo s stresom.
Bolnik že od nekdaj z globom in kućanćkom.
Ko gledam , kaj počnejo, imam občutek, da so še vedno v duševni stiski !!
Morali bi spremeniti sistem, da se lahko voli samo osebe, ki imajo vsaj 10 let delovnih izkušenj. Potem nebi imeli …