V sestavi prihodkov so bili glede na preteklo leto po pojasnilih vodstva Luke višji prihodki od ladijskega pretovora ter zaradi večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev in drugih dodatnih storitev na blagu. Po drugi strani so se zaradi skrajšanja časa zadrževanja kontejnerjev in ostalega blaga na skladišču prihodki od skladiščnin znižali, je razvidno iz nerevidiranega poročila o devetmesečnem poslovanju, ki ga je Luka objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Ladijski pretovor je bil namreč s 17,2 milijona ton za dva odstotka večji kot v enakem obdobju leta 2023 in za odstotek večji od načrtovanega.
Pri tem je bil pretovor kontejnerjev z okoli 835.500 kontejnerji oz. nekaj več kot 7,6 milijona tonami za tri odstotke večji kot v lanskih devetih mesecih in je za odstotek presegel načrte.
Razmere zaradi krize spričo napadov jemenskih upornikov Hutijcev na trgovske ladje v Rdečem morju so se med letom umirile, kar je prineslo stabilizacijo pomorskega prometa in normalen potek plovbe ladij, so pojasnili v družbi. Ladje sicer na linijah z daljnega vzhoda na Jadran še vedno večinoma plujejo po daljši poti okoli Afrike, a kljub temu večina ladjarjev ohranja okrepljene ladijske servise in tako zagotavlja redne tedenske prihode in pretovor blaga, so dodali.
Pretovor avtomobilov je bil z okoli 639.800 vozili medtem za osem odstotkov manjši kot v lanskem devetmesečju in za odstotek pod načrtovanim. V tonah je bil z okoli 1,1 milijona medletno manjši za pet odstotkov.
Vzrok za padec v Luki vidijo v veliki rasti pretovora vozil v obdobju po pandemiji covida-19 in kopičenju zalog v tem času. Vse to je privedlo do umiritve rasti pretovora v letu 2024. V nasprotju z napovedmi se umirja tudi rast prodaje električnih vozil, so pristavili v vodstvu upravljavca koprskega pristanišča.
Nižji ladijski pretovor je bil ob tem zabeležen tudi pri sipkih in razsutih tovorih, kjer je bil s skoraj 3,9 milijona tonami medletno manjši za štiri odstotke. Pri tekočih tovorih pa je narasel za sedem odstotkov na nekaj nad 3,6 milijona ton.
Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil z 78,5 milijona evrov medletno višji za tri odstotke, načrtovanega pa je presegel za 19 odstotkov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine je medtem med januarjem in septembrom dosegel 53,5 milijona evrov in je načrtovanega presegel za 31 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil višji za štiri odstotke.
K boljšemu izidu iz poslovanja so poleg rasti prihodkov pripomogli tudi nižji stroški poslovanja od načrtovanih. Nižji od predvidevanj so bili stroški materiala zaradi nižjih stroškov energentov in nižjih stroškov nadomestnih delov, stroški storitev zaradi nižjih stroškov storitev vzdrževanja in stroški dela zaradi nižjega števila zaposlenih od načrtovanega.
Naložbe so bile s 37 milijoni evrov za 24 odstotkov večje kot med januarjem in septembrom lani, je pa bil načrt še za 12 odstotkov bolj ambiciozen. V Luki so pojasnili, da so v okviru zastavljenega naložbenega cikla od večjih naložb zaključili postavitev sončnih elektrarn in prestavitev cevovodov na drugem pomolu ter nadaljevali gradnjo 12. veza na tem pomolu in premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu, pripravljena pa je bila tudi projektna dokumentacija za podaljšanje prvega pomola, trenutno pa poteka izbor izvajalca.
Za celotno letošnje leto v Luki Koper pričakujejo 318,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar bi bilo dva odstotka manj od načrtov, a še vedno dva odstotka več kot lani, izhaja iz ocene poslovanja, ki jo je družba prav tako objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Za devet odstotkov višji od načrtovanega pa bo ob koncu leta po pričakovanjih vodstva družbe EBIT, ki bi dosegel 54,7 milijona evrov, kar je sicer 10 odstotkov manj kot lani. Kot so pojasnili, so se zvišali predvsem stroški dela, in sicer zaradi novih zaposlitev in uskladitve plač z inflacijo. Skupina naj bi leto sklenila s 50,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 11 odstotkov manj kot lani, a pet odstotkov več od načrtov.
Za prihodnje leto Luka načrtuje šestodstotno rast čistih prihodkov od prodaje in za odstotek višji EBIT. Zaradi dodatnih zaposlitev bodo višji tudi odhodki iz naslova poslovanja, vendar bo skupina zaposlovala manj agencijskih delavcev, kar bo znižalo stroške iz tega naslova, so napovedali.
Skupni ladijski pretovor bo po načrtu znašal 23,1 milijona ton, kar je tri odstotke več kot letos. Rast pretovora na kontejnerskem terminalu naj bi bila petodstotna, na avtomobilskem pa triodstotna.
"Poslovni načrt za leto 2025 je pripravljen ob predpostavki, da nemiri na Bližnjem vzhodu ne bodo dolgotrajni in ne bodo imeli večjih vplivov na obseg poslovanja. Bodo pa tako kot leta 2023 določen vpliv na poslovanje imela investicijska in vzdrževalna dela na slovenskem železniškem omrežju, ki se nadaljujejo vse do končanja gradnje drugega tira v letu 2026," so pojasnili.