"V sedmih letih je bilo sprejetih veliko dobrih, a žal tudi slabih odločitev," priznavajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Ker je črpanje evropskih sredstev na nekaterih projektih prepočasno, poskušajo do konca prihodnjega leta razpisati še za 452 milijonov evrov novih projektov. Največ, kar 307 milijonov je namenjenih razvoju okoljske in prometne infrastrukture. Prav na področju okolja je Slovenija od leta 2007 namreč počrpala najmanj, le 30 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Denar je šel nepripravljenim

"Ena izmed slabših odločitev je bila ta, da je bilo – predvsem na področju okoljske infrastrukture – izdanih precej odločb občinam za projekte, ki niso bili pripravljeni. To pomeni, da niso imeli gradbenih dovoljenj, pridobljenih zemljišč in izbranih izvajalcev," razlagajo na MGRT. Ker se finančna perspektiva zaključuje, časa za strateške spremembe pri ciljih črpanja ni več, dodajajo na MGRT. "Zato so edina možnost hitre in usklajene aktivnosti, ki bodo pripeljale do zagotavljanja maksimalnega črpanja evropskih sredstev." A izmed 39 projektov dodatnih pravic porabe jih je deset še vedno šele v potrjevanju. Na MGRT na vprašanje, ali je njihova izvedba v tako kratkem času realna, odgovarjajo le, da je črpanje sredstev za vlado prioriteta "in temu namenja pozornost tako, da redno spremlja dogajanje in pripravlja akcijske ukrepe, ki bodo omogočili optimalno črpanje".

Projektov ni na vseh resorjih

Večino novih projektov pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, sledijo mu ministrstva za izobraževanje, infrastrukturo, kulturo, zdravje, delo in gospodarstvo. 102 milijona evrov bodo namenili področju regionalnega razvoja, 43 milijonov pa razvoju človeških virov. "Do odločitev o razporejanju denarja prihaja na podalgi analize dosedanjega izvajanja z ugotovitvijo dosedanjih prihrankov in ostankov sredstev," še pojasnjujejo na MGRT.