Kriza. "Vabili so me že iz različnih strank, poimensko ne bi govorila, vendar z vseh strani. Prav pred kratkim tudi iz povsem nove opcije," nam je povedala Petra Matos iz društva Ekologi brez meja in idejna vodja lanskega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V zadnjih dveh letih so “politični skavti”, kot jih je poimenoval, večkrat vabili v svoje vrste tudi psihologa Matica Munca. Stranke se kot kaže ozirajo za novimi imeni ali pa se oblikujejo povsem nove opcije. Poleg Munca in Matosove smo poiskali še nekaj imen, ki bi lahko bili tarča iskalcev političnih kadrov.

Kot morebitna nova opcija so se pred časom pojavili tudi Matej Lahovnik, Rado Pezdir, Janez Šušteršič, Marko Pavliha in Žiga Turk, tako imenovani “resetiranci”, ki pa so zanikali ambicije po ustanovitvi nove stranke.

Rešitev v kolektivnosti
Munc skupaj s sodelavci že formira ekipo ljudi, svetovalcev, “ki bi bili alternativa obstoječemu sistemu”. Pravi, da če bi jih kdo iskreno pozval, naj naredijo program celotne socialne politike, bi bili to pripravljeni narediti. Predstavili se bodo junija letos, z njim pa že sodelujeta Natalija Markač iz Svetovalnice Akcija! in Boža Plut iz društva Ostržek, ki se ukvarja z varovanjem otrokovih pravic.

Matosova pravi, da je kljub vabilom politika ne zanima, poskuša se distancirati in delati tisto, kar “čuti”, predvsem pa se sama ne čuti sposobna voditi države.

Enako pravi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, čeprav kot družbeno angažirana ne more reči, da v politiko ne bi nikoli vstopila. "Mislim pa, da je zadeva tako zavožena, da bodo vsi pozitivni poskusi, ki se bodo zgodili, že takoj diskreditirani. Nihče več ne verjame, da kdo dobro misli," je dejala.

Zaradi strahu pred tem si mladi intelektualci po mnenju Zidar Klemenčičeve ne želijo vstopa v politiko.

Politika so vodje strank
"Celotno politiko se istoveti z vodji strank, to se odraža tudi na mnenju o prav vseh politikih, sama mislim, da pogosto tudi nezasluženo," pa meni Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka. Pri tem dodaja, da bi vseeno imela veliko pomislekov vstopiti v sedanjo politično sceno. "Mislim, da je kompetentnih potencialnih voditeljev s podobnimi zadržki kar nekaj. Šele če bi se lahko formirala ekipa, v kateri bi prevladovali (politično) novi kompetentni obrazi, bi bila morda v taki ekipi pripravljena sodelovati," zaključuje Pirc Musarjeva.

Podobno razmišlja Dejan Turk, predsednik uprave SiMobila, ki pravi, da en človek vsekakor ni dovolj; minili so časi, ko iščemo močne liderje posameznike, ampak bi morali iskati predvsem močne ekipe. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa pravi, da mora oblast delati na legitimnosti: "Dokler ne razčistijo stvari, nimajo legitimnosti, to vidimo prav v tem, da vsi iščemo neke nove voditelje, nove obraze."

Drnovšek, Potočnik, Plut
Večina sogovornikov ni želela izpostavljati konkretnih imen novih voditeljev. "Nimam osebe, ki bi me prepričala, Janez Drnovšek pa je bil zagotovo tip politika, ki bi ga morali posnemati," meni Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Matosova pravi, da za vrnitev v politiko vztrajno prepričuje Dušana Pluta, medtem ko bi Munc za premierja predlagal Janeza Potočnika, ki se mu zdi “relativno nevtralen”.