Eno leto po začetku vstaj se po Sloveniji širijo različne prakse samoorganiziranja ljudi na lokalni ravni, predvsem v urbanih središčih. Skupščine, na katerih ljudje odločajo o življenju v svojem lokalnem okolju, bolj ali manj redno potekajo v Kopru, Mariboru in Ljubljani, iniciativa zanje pa se je porodila še v Posavju in Zasavju. Vse pogosteje tudi nevladne organizacije pripravljajo projekte, ki povezujejo ljudi v projektih samooskrbe, trajnostnega razvoja in skupnostnega življenja.

Nimajo voditeljev

V Mariboru je od februarja v mestne zbore združenih sedem od skupno 17 mestnih sosesk, dve pa se bosta prek skupščin v Iniciativo mestni zbor (IMZ) priključili v kratkem. "Vstaje so pokazale, da se mesto vodi, ne da bi občino zanimalo, kaj si občani želijo," pravi Matic Primc iz IMZ. Občani posamezne soseske se dobivajo na rednih skupščinah, kjer odločajo s soglasjem. "Vsi so enakopravni – nihče ni vodja, posebno vlogo imajo le trije moderatorji, ki skrbijo, da vsi dobijo besedo in da ni nihče diskriminiran. Svoje volje ne smejo uveljavljati," pojasnjuje Primc.

Direktna akcija uspešna

Ko se med diskusijami na zborih izoblikujejo določene ideje, se ustanovijo delovne skupine, ki se dobivajo tudi izven skupščin in pripravljajo materiale. "Najpogosteje se ukvarjamo s prometno ureditvijo in načinom političnega predstavništva, saj voditelji občin niso odgovorni ljudem," razlaga Primc. Med svoje uspehe štejejo odprtje igrišč ob vrtcih do 21. ure, saj prej za občane niso bila dostopna, preprečitev rušenja ene izmed stavb in pristanek župana, da z njimi razpravlja, kako porabiti šeststo tisoč evrov, ki so bili namenjeni novi zgradbi. "Dobili smo tudi štiri prehode za pešce, za katere so ljudje občino prosili 30 let. Potem so izvedli direktno akcijo in med protestom na cesto narisali like zeber. Občina je prehode nato uredila v enem tednu," pripoveduje Primc.

Zelo podobna je tudi agenda zborov, ki pod okriljem štirih nevladnih organizacij potekajo v ljubljanskem Savskem naselju. "Stanovalci imajo v glavnem težave s prometom, prevelikim številom avtomobilov v naselju, pasjimi iztrebki in podobnim," pojasnjuje Bor Kirn iz pobude Mladi hišni prijatelji. V Savskem naselju so imeli včeraj tretji zbor – ko so imeli prvega, so po Kirnovih besedah občani najprej "opazovali z balkonov", a so se jim nekateri tudi pridružili. Zdaj bodo že oblikovali skupine, ki bodo zadolžene za ureditev pešpoti, zelenje, organizacijo dogodkov (kostanjev piknik) in vzpostavitev oglasne deske. "Ljudi iz skupnosti nameravamo znova povezati, saj gre za toliko različnih profilov ljudi, različnih izobrazb in poklicev, da je mogoče ogromno narediti," pravi Kirn. Savčani med drugim urejajo skupnostni vrt, v skupnostnem prostoru Lokalc pa organizirajo bralne ure, razgibavanje za starejše in branja pravljic za otroke, glasbeni skupini pa omogočajo, da pri njih brezplačno vadi in v zameno za to na primer pripravi koncert za stanovalce ali sodeluje pri skrbi za skupnostni vrt.

.