Devetinpetdesetletna Alja Brglez bi se morala o svoji krivdi za očitano kaznivo dejanje poslovne goljufije iz daljnega leta 2007 izjasniti že 1. oktobra, vendar je na ljubljansko okrožno sodišče ni bilo, saj ji niso uspeli vročiti vabila. Ker je nekdanja vodja kabineta predsednika republike Boruta Pahorja zdaj vidna članica Logarjeve Platforme sodelovanja, ki je septembra celo organizirala javno tribuno z naslovom Prava pot do pravosodja, je njena neodzivnost tem bolj odmevala v medijih.

Naj se kazenski postopek izpelje čim hitreje

Foto: D. M. Alja Brglez Na današnji predobravnavni narok je v družbi zagovornika, odvetnika Aleša Žiherja, le prišla in sodnici Ani Babnik pojasnila, zakaj je niso našli na nobenem od treh naslovov: "Takrat so bili poletne počitnice in ko sem se vrnila z dopusta, je bilo že prepozno, da bi dvignila pošiljko. Vsako spremembo bivališča sicer tudi prijavim na upravni enoti s soglasjem, da je to navedeno v centralnem registru prebivalstva. Menila sem, da bo sodišče tam pridobilo moj naslov, zato ga nisem posebej javila. V bodoče bom to storila."

Po običajnem preverjanju osebnih podatkov in premoženjskega stanja – v zavodu Prijatelji Zahodnega Balkana, na Inštitutu za civilizacijo in kulturo ter pogodbeno kot raziskovalka zasluži 6500 evrov bruto na mesec – je kategorično zavrnila krivdo: "Sploh ne morem biti udeleženka v tem postopku. Spoštujem pa željo, da  postopek kontinuirano izpeljete čim prej, ker me ta zadeva že dolgo obremenjuje in spravlja v duševno stisko."

Gozd naj je sploh ne bi zanimal

Okrožna državna tožilka Maša Podlipnik ji torej očita poslovno goljufijo, pri kateri je bila povzročena velika premoženjska škoda, za kar je zagrožena večletna zaporna kazen. Brglezova naj bi kot direktorica družbe Red razvoj nepremičninskih projektov sklenila pogodbo za nakup štirih zazidljivih zemljišč, na enem je stala tudi hiša, ter gozda v Šujici v občini Dobrova-Polhov Gradec. Potem ko se je zapletalo pri dokumentaciji, naj bi se z lastniki dogovorila, da za 600.000 evrov najprej kupi zazidljiva zemljišča, kar je tudi storila, ni pa izpolnila pogodbe za nakup gozda, vredne dobrih 217.000 evrov. Po mnenju tožilstva so jo že od začetka zanimale le zazidljive parcele, ne pa tudi gozd. Toda ta naj bi bil neposredno povezan z zazidljivimi zemljišči, zato ga lastniki ločeno praktično ne bi mogli prodati.

Oškodovani za skoraj 168.000 evrov

Šele ko je Brglezova prodala svoja zemljišča, je kupec, podjetje, ki se je ukvarjalo z investicijami, odvezal mošnjiček še za gozd. Zanj pa ni plačal 217.000 evrov, ampak samo 50.000, s čimer naj bi bili lastniki oškodovani za skoraj 168 tisočakov.

Zagovornik Žiher je med dokaznimi predlogi poleg zaslišanja prič predlagal postavitev sodnega izvedenca, ki bi po njegovem mnenju potrdil, da je bila ocenjena vrednost gozda previsoka in bi Brglezova storila drugo kaznivo dejanje, če bi zanj odštela toliko.
Pooblaščenec oškodovancev Črt Šatej mu je oporekal, da vrednost nezazidljivih parcel sploh ni pomembna, ker se je Brglezova s sklenitvijo predpogodbe in pogodbe zavezala "k nečemu, česar zavestno ni izpolnila".

Sojenje se bo začelo 11. decembra.