Svetovalna skupina, na čelu katere je dr. Mateja Logar, se je pogovarjala o možnosti zaprtja države. "S tem se strinjamo, če gre za popolno zaprtje, kot je bilo lani marca in aprila, ne pa da zapiramo posamezne segmente. Takšno zapiranje namreč ne vpliva tako dobro kot kompletno zaprtje," je pojasnila za Odmeve TV Slovenija. Ker jim je bilo "nekako povedano, da to ne pride v poštev", so predlagali ukrepe, za katere menijo, da so izvedljivi in bi, če bi jih upoštevali, prinesli podoben rezultat kot zaprtje. Odločitev pa je v rokah vlade in ne strokovne skupine.

Logarjeva je ob tem dodala, da tisti, ki ukrepov ne upoštevajo, tudi zaprtje ne bodo upoštevali. Zaradi odnosa do cepljenja in zaščitnih ukrepov, smo po njenem mnenju, v situaciji, v kakršni smo. "Epidemije problem celotne družbe, zdravstvo samo blaži posledice, ki nastanejo. Žal je število osebja, ki lahko skrbi za intenzivne postelje, omejeno. Na žalost vsa opozarjanja zadnjih dveh mesecih v naši družbi niso naletela na odobravanje, prišlo je do izigravanja, posledice so zdaj tu," je povedala. Za 24ur Zvečer je Logarjeva dejala, da "smo v situaciji, ko 25 odstotkov tistih, ki nasprotujejo cepljenju in ukrepom, drži celotno državo v šahu". 

Slovenija Danes nas čakajo številke iz nočne more

Prizadetost pljuč je hujša

Foto: Nebojša Tejić/STA Tomaž Vovko, zdravnik infektolog, Infekcijska klinika Dr. Tomaž Vovko, z Infekcijske klinike UKCLJ, je poudaril, da je dejanskega kadra, ki bi lahko dobro in kvalitetno delal na intenzivnih oddelkih, vedno manj. Potekajo sicer priprave za povečanje števila postelj, a je težava kader. Pomanjkanja zdravil niso občutili, opreme imajo še kar nekaj, se pa pozna, da ni tako kvalitetna. Pri medicinskih ventilatorjih se pozna, da ni več veliko tistih najboljših, kar jim otežuje delo in zmanjšuje njegovo kvaliteto.

V tem valu opažajo precej razlik v primerjavi s prejšnjimi. "Dejanska prizadetost pljuč je trenutno hujša, pljuča so slabša. Starost tistih, ki jim gre relativno dobro, se znižuje. Večina tistih bolnikov, ki imajo izjemno slaba pljuča, so necepljeni. V intenzivni so bistveno mlajši bolniki, kjer se pozna razlika med cepljenimi in necepljenimi. Imamo tudi nekaj necepljenih, ki so starejši in niso močno imunsko oslabeli, ampak se dejansko pozna, da so možnosti za preživetje boljše, če so bili cepljeni kot ne," je pojasnil Vovko.

Med cepljenimi, ki so na intenzivnih oddelkih, so imuno komprimitirane osebe. Vovko je pojasnil, da gre za osebe, ki jemljejo največkrat zdravila, ki jim onemogočajo reakcijo na nove beljakovine, antigene, kamor sodi tudi cepljenje, so prestali presaditev organa, nimajo protiteles. Cepljenje njim ni pomagalo tako kot ostalim, zato bolezen poteka podobno kot pri necepljenih.

Covid-19 Najnovejša prognoza: Grozljive napovedi, res nas lahko skrbi

Epidemija bo naraščala vse do konca meseca

Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan opozarja, da nas ne čaka nič lepega: "V zadnjih štirinajstih dneh naraščamo, že to je dovolj, da bomo v naslednjem tednu prešli magično mejo 190 intenzivnih postelj. Če ne bomo ničesar spremenili v našem ravnanju, bodo te številke nekaj tednov še naraščale." Cizelj pričakuje, da bo tako do konca novembra. Zelo verjetno bo potem sledil padec števila okužb, ki bo posledica prekuževanja. Po njihovih ocenah se namreč vsak teden okuži okoli 50.000 ljudi. Na vsakega potrjeno pozitivnega namreč računajo, da sta še dva, ki nista bila testirana.

Še kakšna dva tedna po tem, ko so bo število potrjenih okužb umirilo, pa lahko pričakujemo naraščanje števila obolelih, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje. V zadnjem obdobju se je povečalo število umrlih za posledicami covida-19. Cizelj pravi, da bo pri tej dinamiki epidemije, samo v novembru umrlo med 400 in 450 obolelih.

dezurni@styria-media.si