Ekološki davek in kamere, ki bi se namestile v okolico zabojnikov. To sta dva od ukrepov, ki jih predlaga eden od bralcev Žurnala. "Tako bi sosedje ovajali tiste, ki ne ločujejo pravilno. To bi v Sloveniji delovalo," je prepričan.

Ogorčen bralec iz Gorenjske pa pravi: "Verjamem, da polovica prebivalcev centra Kranja ločuje odpadke, a jih zato druga polovica ne, in še več, odlagajo se vzmetnice, mikrovalovne pečice, pralni stroji, stoli in tako naprej. Zabojniki za mešane odpadke so polni hrane, embalaže, steklenic, medtem ko zabojniki za embalažo samevajo v svoji praznini."

Seznanjeni, ne ločuje jih le peščica

Več kot 90 odstotkov anketirancev ocenjuje, da so dobro seznanjeni z ločenim zbiranjem odpadkov. Gospodinjstva v več kot 82 odstotkih ločujejo biološke odpadke ter papir in karton. Pri embalaži je ta odstotek 77, pri steklu pa 70,8 odstotka vprašanih. Le 3,2 odstotka gospodinjstev navaja, da odpadkov ne ločujejo.

To so pokazali rezultati javnomnenjske ankete o ločevanju odpadkov, ki jo je v okviru projekta Ločujmo odpadke v sodelovanju z agencijo Ninamedia izvedla Družba Slopak.

Anketiranci so v povprečju dobro seznanjeni s tem, kateri odpadki spadajo v posamezne zabojnike.

Dobra polovica anketirancev je pravilno razvrstila iztrebke domačih živali, ti sodijo med mešane komunalne odpadke (črni zabojnik). Največ napačnih odgovorov pa so zabeležili pri polomljeni otroški plastični igrači ter papirnatih robčkih in brisačah.

In kaj nas moti oziroma ovira pri ločevanju odpadkov?

Le 2,3 odstotka vprašanih ne moti nič. Med razlogi ovir pri ločevanju pa so:

• premalo zabojnikov – tudi ni zabojnikov ali ločevanje še ni urejeno
• preveč oddaljeni zabojniki
• pomanjkanje informacij
• preveč polni smetnjaki in preredko odvažanje
• drugih ljudje ločevanja ne upoštevajo

Moti jih tudi, da so biološki zabojniki smrdljivi in da je embalažo treba odložiti čisto. A "embalaže ni treba čistiti z vodo, pomembno je, da jo dobro izpraznimo in da v njej ni ostankov hrane ali tekočih živil," pojasnjujejo v Slopaku.