V zadnjem letu so na ministrstvu pripravili spremembe zakonodaje o tobačnih izdelkih in dopolnilnem zavarovanju, vsaj dveh področjih, kjer je javnost poslušala o interesih, vplivih in lobistih ...

A v evidencah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki so ji zavezanci dolžni poročati o lobističnih stikih, pa je razvidno, da lani na ministrstvu za zdravje niso opravili niti enega lobističnega stika. Zgolj za primerjavo izpostavimo, da so na ministrstvu za infrastrukturo, ki je za dolženo za energetiko - poleg zdravstva eno izmed bolj kritičnih področjih na področju lobiranja -, prijavili 265 lobističnih stikov.

Takšnim lobističnim stikom bi se ministrstva po mnenju Dorie izognila tudi z javno objavo vseh dokumentov, kot so to naredili pri finančnem ministrstvu ob sprejemanju zakonodaje o preprečevanju pranja denarja. 

Stara zgodba ...

Zgodba ministrstva za zdravje pri prijavah lobističnih stikov se že več let zapored ponavlja, kljub temu da je tudi več predhodnikov ministrice, na primer Tomaž Gantar in Alenka Trop Skaza, javno govorilo in celo odstopalo zaradi lobijev in pritiskov.

Leta 2015, ko je ministrstvo že vodila ministrica Kolar Celar, so na KPK tako prejeli le štiri prijave, ki so zajemale 13 stikov javnih uslužbencev z lobisti. Leto prej pa so na KPK iz ministrstva naslovili sedem poročil, v evidenci pa so na koncu zabeleženi tri stike. Vsa poročila, ki jih prijavitelji naslovijo na KPK, namreč niso nujno lobistični stiki, kot jih opredeljuje zakon.

Zakaj se stike gospodarske zbornice beleži, ne pa tudi zdravniške zbornice?

Kot navajajo v Transparency International Slovenija, je lobiranje sestavni del demokracije, saj oblikovalcem politik nudi pomembne informacije in strokovna mnenja o kompleksnih zadevah, a pri tem je pomembno, da je transparentno, saj lahko sicer vodi do pristranskih odločitev, ki niso v javnem interesu.

Tako se zdi popolnoma logično, da se bodo na ministrstvu preden bodo predlagali na primer nov zakon o zdravniški službi posvetovali tudi z Zdravniško zbornico Slovenije, ki zdravnike zastopa. Je to lobističen stik, ki ga je potrebno prijaviti? "Strokovnjaki za to področje so ministrici zagotovili, da med lobistične stike ne sodijo pogovori s predstavniki strokovnih združenj in zbornic - z njimi se na ministrstvu za zdravje redno sestajamo," so nam odgovorili na ministrstvu za zdravje, kasneje pa so nam slednje potrdili tudi pri KPK.

Ključna razlika v primerjavi z lobiranjem Gospodarske zbornice Slovenije, ki ga morajo politični odločevalci prijaviti, nastane zaradi vrste pravne subjektivitete obeh zbornic. "Zakon je izrecno predpisal, da so gospodarske zbornice pravne osebe zasebnega prava.  Status Zdravniške zbornice ureja Zakon o zdravniški službi pa določa, da je slednja pravna oseba. Res je, da zakona ne določa, ali gre za pravno osebo zasebnega ali javnega prava, vendar komisija sledi stališču ustavnega sodišča, iz katerega izhaja, da je Zdravniška zbornica javna institucija, ki izvršuje javno kontrolo nad zdravniško prakso," pravijo na KPK, kjer posledično obravnavajo zdravniško zbornico kot osebo javnega prava, posledično pa je slednja zavezana k večjemu javnemu razkrivanju delovanja.