"Ne moremo se prebiti skozi zvito železo, da bi preverili, če so pod vagoni mrtvi ljudje,"
je obupano izjavil eden od reševalcev.
"Nekateri vagoni so dobesedno stisnjeni skupaj, kot bi bili reciklirani."
Preživeli potniki pa se z grozo spominjajo trka:
"Bilo je, kot bi se zaleteli v betonsko steno. Padla sem s sedeža, nekdo drug je letel po
zraku, luči so ugasnile in dim je napolnil prostor," pripoveduje
Jasmine Gars.
Tom Baker se na srečo le delno spominja, kaj se je zgodilo:
"Počilo je, potem sem pogledal na začetek vagona in videl le dim. Ko se je razkadil, sem
zagledal nebo. Del vagona je izginil."
Tudi vsega vajeno medicinsko osebje ima težave. Medicinska sestra
Jeanie, ki je pomagala najhuje poškodovanim, se spominja ženske, stare nekaj čez
20 let:
"Noge je imela povsem raztrgane, mišice so bile raztrgane, kosti so štrlele ven. V obrazu je
imela kovinske delce."
Članica nacionalnega odbora za varnost v prometu
Deborah Hersman pa je bila pri opisu tragedije kratka in jedrnata:
"Lahko vam povem, da je tam doli prizorišče popolnega opustošenja."
'Ljudje so leteli po zraku'
Preživeli potniki in celo reševalci pretreseni pripovedujejo o prizorih, ki so jim bili in so jim še priča na kraju trčenja dveh vlakov podzemne železnice v Washingtonu.