Od ene odmevnejših prometnih nesreč na železniških tirih letos, ko sta v Notranjih Goricah zaradi neprimernega prečkanja železniške proge umrli dve osebi, nista še minila dva tedna. Bralec nam je pred dvema dnevoma poslal video posnetek, kako je življenje tvegalo sedem voznikov.

"Vsekakor je treba poudariti, da je vožnja, kakršna je na posnetku, za voznika avtomobila izredno nevarna, zlasti na dvotirnih progah, kjer je vlak prepeljal prehod, že čez nekaj sekund pa lahko iz druge smeri pripelje drug vlak. Zavorna pot vlaka znaša, glede na njegovo težo in hitrost, več sto metrov. Vsi vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu bi se morali zavedati, da ima vlak vedno prednost, ne le zato, ker to predpisuje zakon, temveč predvsem zaradi njihove varnosti," posnetek komentirajo na Slovenskih železnicah (SŽ). 

"Gre za čredni nagon"

"Če bi šlo za minoren prekršek, bi še razumel, ampak pri tako velikem ogrožanju sebe in drugih je takšen čredni nagon zastrašujoč. Določen odstotek ljudi bo vedno kršil pravila, ker o posledicah pač ne razmišlja. V tem primeru težko rečemo, da se je ravno v tistem trenutku tam zbralo toliko brezbrižnežev, ne moremo trditi, da gre le za izzivalce usode in brezbrižneže. 

Očitno gre za čredni nagon, ljudje kot kaže ne mislijo več s svojo glavo. Težava pri tem je, da več kot je ljudji, težje je situacija obvladljiva. Dlje kot stojiš, bolj se počutiš izigranega. To se lahko aplicira tudi na druge sfere življenja, od plačevanja davkov in položnic naprej," ugotavlja sociolog in strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez.

"Podobno tvegano je tudi nepremišljeno prehitevanje, prehitra vožnja, vožnja v pijanosti itn. Vozniki 'vedo', da je zadeva nevarna, a se v bistvu ne zavedajo nevarnosti, tudi zato, ker so tako že večkrat ravnali, ali videli druge, da tako ravnajo in se je vse srečno izteklo. Zato osvojijo pogled, da 'se njim nesreča ne more zgoditi', ...a žal se nesreča lahko zgodi in velikokrat se, čeprav ne vsakič," pojasnjuje psiholog Marko Polič.

Poostrene nadzore prečkanja železniških tirov policisti izvajajo le občasno. "Več pozornosti kot represivnemu ukrepanju je potrebno nameniti preventivi in ozaveščanju voznikov o nevarnosti nepravilnega prečkanja železniških tirov ter gradnji izvennivojskih prehodov," opozarjajo. 

Tudi popolna zapora za voznike ni ovira

Na vprašanje, zakaj prehodov ne zavarujejo tako, da zapornic ne bi bilo mogoče obvoziti na SŽ pojasnjujejo, da je železniška infrastruktura v lasti države, ne SŽ: "O načinu zavarovanja nivojskih križanj ceste in železnice odloča komisija, ki jo ustanovi minister, odgovoren za promet. Minister na podlagi poročila komisije tudi izda odločbo o ureditvi nivojskega prehoda. Ne gre torej za samostojno odločitev SŽ, saj so v urejanje nivojskih prehodov med drugim vključeni tudi upravljavci cest."

Za tako obnašanje voznikov 'krive' tudi Železnice

"Čakanje pred zaprtimi zapornicami je moteče, tudi če se vozniku ne mudi, posebej če je predolgo in vozniki - tako kot v prikazanem primeru - zanje neprijetne razmere prekinejo z nepremišljenim vedenjem. Zato morajo tudi upravljalci železnic preprečiti predolgotrajno čakanje, saj predolgo zaprte zapornice ob odsotnosti vlakov, spodbujajo nepremišljeno vedenje. Varnostno sporočilo, ki ga sicer prinašajo, ali pa bi ga morale, izgubi na pomenu, voznik spuščene zapornice zazna kot zmotni preplah," ugotavlja Polič. 

Na SŽ dodajajo, da se ob rekonstrukcijah in obnovah na posameznih prehodih polzapornice nadomeščajo s "polnimi" zapornicami. Polzapornic je po njihovih podatkih v tem trenutku na železniškem omrežju še okoli 200: "Poudariti pa je treba, da tudi to ne pomeni popolne varnosti, saj je bilo v zadnjih 16 letih povprečno 146 polomljenih zapornic na leto. Zapornice so sicer narejene tako, da se zlomijo, da kdo ne ostane ujet med njimi."

"Prekinitev dejavnosti zaradi zunanjih preprek je vedno moteča in jo želimo odpraviti ali čim bolj skrajšati. Zato lahko vzroke za nevarna vedenja iščemo tudi v danih razmerah in ne nujno le v osebnosti storilca. So pa seveda ljudje, ki bodo v enakih razmerah večkrat kršili pravila kot drugi, kar je res lahko povezano z osebnostjo (nagnjenost k tveganju), demografskimi dejavniki (mlajši), izkušnjami in navadami," pojasnjuje Polič.

Videokamera nadzira le en prehod

Z videonadzorom je zaradi nenehnega lomljenja zapornic opremljen le en prehod - na železniški postaji Rakek. Na vprašanje, če bi varnost lahko povečala namestitev odštevalnikov časa na prehodih odgovarjajo, da za njihovo namestitev za zdaj ni načrtov, ker država skupaj z upravljavci cest sredstva namenja predvsem celovitemu reševanju problematike nivojskih prehodov in njihovim celovitim zavarovanjem. Poleg tega je čas, ko so zapornice na nivojskih prehodih spuščene, odvisen od več dejavnikov in ni vedno enak.

Največ nesreč, okrog 70 odstotkov, se sicer pripeti na pasivno zavarovanih prehodih, ki so večinoma na stranskih progah.

Preberite tudi komentar o vse večji neodgovornosti in neobčutljivosti voznikov.