Epidemija koronavirusa je razburkala tudi življenja hišnih živali. Ko je lansko leto javno življenje ugasnilo za nekaj mesecev, se je poročalo o porastu zapuščenih živali, ki so se jih njihovi lastniki poskušali znebiti iz strahu pred okužbo z virusom. Mnogo je bilo tudi takih, ki za svoje živali zaradi okužbe in karantene nekaj časa zanje niso mogli skrbeti.
Dogajalo se je tudi obratno. Marsikdo si je v stiski ali zaradi dodatnega prostega časa zaželel družbo kosmatinca. Pri tem je nemalokrat prihajalo do težav tudi zaradi okrnjenega delovanja živalskih zavetišč.
Pestilo jih je pomanjkanje osebja
Ob prvem valu epidemije koronavirusa se je drameljsko zavetišče Zonzani po navedbah vodje Matica Lenka soočalo s pomanjkanjem osebja: "Nismo še vedeli, da je korona malce bolj blaga, kot je trdila prognoza. Če je kdo zbolel, smo ga avtomatsko poslali domov v karanteno. Sčasoma se je situacija normalizirala, saj so zdaj poleg PCR testov in mask na voljo tudi cepiva."
Lenko poroča, da je drugi problem nastopil z uvedbo odloka o omejevanju gibanja med občinami: "Večina živali, ki jih najdemo, ima čip. Sploh psi. Kar pa pomeni, da imajo tudi lastnika. Mi pokrivamo okoli 25 občin, a večina najdenih psov ni prišla iz naše lokalne občine. Ljudje iz bolj oddaljenih krajev tako niso mogli priti po svoje živali, na dom smo jim jih mogli pripeljati mi."
Nenavaden porast zapuščenih mačk
Družinsko zavetišče na zajčjem vrhu Zavetišče Turk se sprva načeloma ni soočalo z hujšimi problemi, je pa beležilo nenavaden porast števila zapuščenih mačk.
V drugem valu je družina zbolela: "Jesen smo preživeli v redu, okoli januarja smo zboleli vsi. Ker je naše zavetišče družinsko in od zunaj nimamo zaposlenega osebja, se je za dva tedna zaustavila oddaja živali. Delo je sicer potekalo normalno."
Oddaja poteka trenutno normalno: "Psi se oddajajo, trenutno predvsem tisti manjše rasti. Najbolj težavni so še vedno zapuščeni odrasli psi, ki pridejo v zavetišče in tu tudi ostanejo, saj potrebujejo več pozornosti. Mladički pa najdejo z lahkoto dom." Dodaja, da je to večna težava, ki se še zaostruje.
Hišne živali kot potencialni prenašalci koronavirusa?
Zavetišče ob veterinarski postaji Sevnica je obratovalo normalno, a pod predpisom varnostnih pogojev. Direktor veterinarske postaje Peter Mlakar navaja, da je zavetišče sprejelo tudi nekaj živali, ki so bile v kontaktu z obolelimi ljudmi: "V tem primeru je inšpekcija odredila, da se živali odpelje na zavetišče Gmajnice, kjer obratuje specializirana ambulanta za koronavirusne bolezni. Hvala bogu med nami ni bilo bolnih, cepili pa smo se že relativno zgodaj, tako da smo lahko delovali normalno."
Da se lahko številne živali okužijo z novim koronavirusom prek človeka, je splošno znano. Redko se je pojavila tudi obratna situacija.
Kot smo pisali, so se okužbe ameriških minkov, ki jih gojijo v Združenih državah Amerike (pa tudi na Danskem, Švedskem in drugod po Evropi), razširile tudi na ljudi, ki so delali na teh farmah. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da se ni možno okužiti z novim koronavirusom preko živali. Dr. vet. med. Uroš Krapež iz Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani nam je že junija pojasnil: "Je pa na tem mestu potrebno dodati, da govorimo o zelo dovzetnih živalih, ki se za krzno gojijo na farmah, kjer se nahajajo na majhni površini z veliko koncentracijo virusa."
Ob tem je še poudaril: "Lahko pa trdimo, da se ljudje ne okužijo preko domačih dovzetnih živali, kot so mačke. Še manj dovzetni so psi, hrčki in kunci. Dihurji so sicer bolj dovzetni za novi koronavirus, tudi v Sloveniji smo imeli en zabeležen primer okužbe pri dihurnju. Je pa pri tem potrebno upoštevati tudi, da so ti precej redkejši v primerjavi z mačkami. Nedovzetne za novi koronavirus so denimo podgane in miši."
Več o tem, kaj nam je povedal veterinar, lahko preberete v spodnjem prispevku.
Čeprav so za infekcijo lahko dovzetne domače živali kot so mačke ali psi, po mnenju Mlakarja obolenja niso huda in pogosta: "Seveda smo lahko prebirali o mačkah ali pa tigrih, pri katerih so bili koronavirusi najdeni. A pri tem ne moremo govoriti o zoonozi ali pa o občem momentu, ko se lahko bolezen prinese iz ljudi na kakega psa in obratno. Mene osebno bolj skrbi, da človek, ki je lahko potencialno okužen, s kihanjem, kašljanjem ali božanjem virus prenese na psa in potem name, ali pa nekoga, ki je zraven. Ni me pa toliko strah, da bi živali obolevale na račun človeških virusov. Bolj je problematičen kontakten prenos bolezni od asimptomatskega, nevede bolanega človeka na žival in potem name."
Lenko pojasnjuje še, da so v zavetišču med pandemijo zaznali tudi rahel porast zanimanja za posvojitev živali: "Kar se tiče živali, se je med korono marsikaj pokazalo. Ljudje so več časa preživeli doma in ugotavljali, da pa bi mogoče imeli kakšnega hišnega ljubljenčka. To seveda ni način, ker pač ni nujno, da boš za žival imel čas skrbeti po vrnitvi v normalnost."
Za živali, ki se morda zdaj zdijo odvečne, Mlakar dodaja, da "so vse čipirane in regestrirane, ter pomenijo neko odgovornost. Ljudje se pač morajo zavedati, da se bodo stvari normalizirale, živali bodo pa še vedno imele potrebo po sprehajanju in še čemu drugemu." Zaenkrat o navalu teh na novo opuščenih živalih, kot smo lahko slišali iz novic iz Nemčije, naša zavetišča ne poročajo.