Vlada v Berlinu je danes sprejela prvo novo strategijo civilne zaščite po 20 letih oz. po koncu hladne vojne. Cilj je biti pripravljen na naraščajočo grožnjo terorizma, kibernetskega vojskovanja in napadov na ključno infrastrukturo.

PREBERITE ŠE: 

• Nemčija državljane poziva, naj pripravijo zaloge

Vlada zanika, da je predlog nastal zaradi nedavnih terorističnih napadov in situacije z begunci, 
zaradi česar je nemška kanclerka Angela Merkel avgusta predstavila varnostni načrt v devetih točkah, ampak poudarja, da je predlog dolgoročne strategije ministrstvo pripravljalo zadnja štiri leta, saj je do zadnje pososobitve na področju civilne varnosti prišlo leta 1995. 

Zaloge za deset dni

Foto: Profimedia Domača shramba Med prioritetami strategije so civilna podpora vojski, morda celo ponovna uvedba naborniškega sistema, večja odpornost stavb proti napadom ter povečanje zmogljivosti v zdravstvenem sistemu, v medijih zelo odmevna pa je bila tudi napoved, da bodo nemškim državljanom svetovali, da hranijo zaloge hrane, vode, zdravil, gotovine in energije za deset dni. 

Nemški mediji so se iz vladni koncepta norčevali, češ da bo z njim pozvala nemške prebivalce k 
"hčrkanju za hude čase". Nemški Frankfurter Neue Presse je prispevek z naslovom "Hranjenje zalog prihaja v Nemčiji znova v modo" pospremil s fotografijo hrčka. Zaloge naj bi ljudem omogočalo preživetje dokler ne bi bila vzpostavljena državna pomoč.

Nepotrebna panika med ljudmi

Opozicija na predlog gleda skeptično, saj meni, da bi utegnil povzročiti paniko med ljudmi in vlado obtožuje, da želi z njim nabirati politične točke.

V dokumentu je sicer po poročanju FAS zapisano, da oborožen napad na Nemčijo ni verjeten. Kljub temu naj bi bili ljudje primerno pripravljeni na razvoj dogodkov, ki bi lahko ogrozili njihovo eksistenco in jih v prihodnosti ni mogoče kategorično izključiti. Ti dogodki poleg teroristične grožnje vključujejo tudi morebitno naravno katastrofo, kot so neurja, poplave ali potresi.

Omenjena je tudi možnost kibernapada, umazane bombe in prekinitve dobave električne energije zaradi različnih vzrokov. 

Lažen občutek varnosti 

Varnostni strokovnjak Markus Kaim z berlinskega Inštituta za mednarodne in varnostne zadeve (SWP) je napoved vlade za Deutsche Welle ocenil kot pozitiven korak. Pomembno se mu zdi, da so v kriznem načrtu vključene različne inštitucije, od vladnih agencij, služb za oskrbo z električno energijo, bank do transportnih podjetij. 

Dodaja, da je nemogoče predvidevati, koliko časa, deset, 14 ali 20 dni bi trajalo, da bi država ponovno vzpostavila nemoteno delovanje potencialno prizadetih oskrbovalnih struktur. Strategija se mu zdi pomembna, da se "ljudje zbudijo iz svojega lažnega občutka varnosti". 

dezurni@zurnal24.si