Prva sta dim opazila 17-letni Matevž in 23-letni Marko Hemetek, ki sta bila na balkonu. Kot pravita, se jima je ta zdel nekoliko sumljiv, saj ni bil podoben dimu, ki se je sicer valil s strehe – tam so namreč v tem času potekala dela. Šla sta pogledati na hodnik in v zgornjih nadstropjih bloka opazila ogenj.

"Ko sta mi fanta povedala, da na strehi gori, smo vsi trije odhiteli gor, hkrati pa po nadstropjih hiteli jemati vse razpoložljive gasilne aparate, kolikor smo jih pač še zmogli nesti," razlaga oče Darko. Na vrhu je takrat sicer bil eden od delavcev, ki je z aparatom že  poskušal pogasiti ogenj.

Hemetek, ki je prostovoljni gasilec, mu je takrat poskušal pomagati pri gašenju, pri čemer je izpraznil kar pet ali šest gasilnih aparatov, vendar je kmalu ugotovil, da je ogenj že prevelik in ga sami ne bodo uspeli pogasiti. Gorelo je namreč že celo stopnišče in zgornja terasa, ki je bila prej v celoti zastekljena.

Bali so se, da bo padla streha

Obema sinovoma je sicer naročil, naj gresta po dodatne gasilne aparate v nižja nadstropja, vendar pa se je ogenj širil in kljub izdatnemu gašenju so se tako odločili, da bo najbolje evakuirati stanovalce.

Hemetek je s sinovoma začel tolči po vratih sosedov, ki so bili zelo presenečeni; mnogi med njimi sploh niso vedeli, da v bloku gori. "Ljudi je bilo treba čim prej evakuirati tudi zaradi bojazni, da ne bi na stopnice padla streha. Če bi se to zgodilo, bi ljudje v zgornjem, 12. nadstropju lahko ostali ujeti, saj bi bil prehod zaradi stekla na stopnišču onemogočen," se ključnih trenutkov spominja gasilec.

Medtem ko sta Marko in Matevž pomagala stanovalcem čimprej zapustiti stavbo, pa je oče Darko ostal v zgornjem nadstropju. "S prahom iz gasilnega aparata sem poskušal plamen in najbolj opazen del goreče strehe nekoliko zakriti, da ne bi nastala panika."

Oče ja nato evakuiral prebivalce 12. nadstropja, Marko pa celotno 11. nadstropje. Pomagal je celo pri evakuaciji otroka: "Prijel sem ga kot dojenčka – med noge in z njim stekel po stopnicah."

Pridružila sta se jim še policista

Hemetkovi so nato tekli še v nižja nadstropja, trkali po vratih in jih hkrati tudi poskušali odpreti, saj kot pravijo, ni bilo časa čakati, da bi se kdo oglasil oziroma odprl.

Potrkali so tudi na vrata soseda, policista Petra Bašlja. "Večina stanovalcev sploh ni vedela, da se v bloku kaj dogaja. Ko pa sem odprl vrata, sem zaslišal vpitje," se dogodkov tistega dne spominja Bašelj. Ta je nato iz stavbe najprej pomagal svoji družini, ko pa se je prepričal, da so na varnem, se je vrnil v gorečo zgradbo in pomagal evakuirati še druge. Skupaj z Darkom Hemetkom sta pomagala tudi starejši gospe, ki je bila na invalidskem vozičku in jo odnesla iz bloka.

V naslednjih trenutkih je k reševanju pristopil še domžalski policist Marko Kladnik, ki je bil takrat ravno službeno na varovanju nogometne tekme v Domžalah in je obvestilo o goreči stavbi prejel preko policijske zveze. "Odhitel sem do bloka, kjer sem videl, da so že pričeli z evakuacijo. Vendar pa je ostalo nekaj stanovanj v zgornjih nadstropjih zaprtih, zato smo se odločili za vstop na silo," razlaga. Ob pregledovanju gorečih stanovanj se je Kladnik nadihal strupenega ogljikovega monoksida, zato je kasneje moral poiskati zdravniško pomoč.

Dobro, da je ostala elektrika

"Ko je bil blok na videz prazen, sem še enkrat odšel v stolpnico in od vrha dol pregledal vsa stanovanja, če je kje še ostal kdo," še pravi Hemetek in dodaja, da so bili s policistoma ves čas tudi v navezi in se obveščali, kaj vse je že pregledano.

Matevž Hemetek je hitel še izklopiti dvigala, spotoma dol pa je še enkrat preveril, ali so v kakšnem stanovanju še ostali ljudje. Kot pravijo, je bilo dobro tudi to, da je bila ves čas elektrika, saj je v bloku sicer popolna tema. Peterica je tako pred prihodom gasilcev in reševalce sama evakuirala najmanj 150 ljudi.

Družine so ponosne

"Ponosen sem na fanta, vem da sta iz pravega testa," pravi oče Darko Hemetek, Matevž in Marko pa dodajata, da je to stvar, ki jo imaš v krvi. "Vidim, da jima lahko zaupam in se nanju zanesem." Matevžu so čestitali tudi sošolci, pohval je bil deležen tudi s strani stanovalcev Center starejših Trnovo, kjer v sklopu šolanja opravlja prakso.

Pohvale so deževale tudi s strani sodelavcev policista Marka Kladnika. Ta pravi, da v tistih trenutkih sicer ni občutil nobenega strahu, so se mu pa nekoliko zašibila kolena, ko se je v bolnišnici začel zavedati preteklih dogodkov. Predvsem je skrbelo tudi njegove domače, ki so bili o njegovem stanju obveščeni iz medijev.

Na pogumno ravnanje policista Petra Bašlja so ponosni tudi bližnji in nadrejeni. Vendar kot pravi, to ni dejanje poguma ali junaštva, "v tistem trenutku pač začutiš da moraš sočloveku pomagati".