Stegu se je ob nakupu s takratnim nadškofom Francem Rodetom dogovoril, da namesto plačila kupnine obnovi grad, nadškofija pa ga je nato zaradi neizplačila kupnine tožila.

Po pisanju današnjega Dela je leta 2004 ljubljanska nadškofija pod vodstvom nadškofa Franca Rodeta sklenila pogodbo, s katero sta Andraž Stegu in njegova družba papirus postala lastnika dobrih 11 odstotkov papirnice, kupnino v vrednosti okoli 2,6 milijona evrov pa bi moral poravnati v desetih letnih obrokih. Dogovorili so se, da kupnine ne plačajo, ampak da bo papirnica Goričane dvorec Goričane obnovila po projektu, kot ga je predvidela nadškofija.

Papirnica Goričane - kot kažejo podatki Erarja, je ta v večinski, 85,6-odstotni lasti družbe Papigor, ki sodi pod okrilje Papirusa in je bila ustanovljena za obnovo gradu Goričane - je po Stegujevih pojasnilih za časnik do zdaj v obnovo vložila 8,5 milijona evrov.

"Vse se je ustavilo, ko je nadškof Rode odšel v Rim. Sedem let se ni zgodilo nič, septembra 2014 pa je ljubljanska nadškofija, ki jo je takrat vodil nadškof Anton Stres, vložila tožbo proti meni in družbi Papirus, in sicer zaradi plačila treh letnih obrokov v višini 795.381 evrov skupaj z zamudnimi obrestnmi, kar skupaj znaša okoli 1,5 milijona evrov," je pojasnil Stegu.

Prvostopenjsko sodišče je tožbo ljubljanske nadškofije zavrnilo, višje sodišče pa je Steguju naložilo plačilo. Stegu, ki se je, kot pravi, s cerkvenimi dostojanstveniki ves čas želel zunajsodno poravnati, se je zato obrnil na vrhovno sodišče in tožbo dobil, odločitev je dokončna. V ljubljanski nadškofiji so nad določitvijo presenečeni, napovedali so ustavno pritožbo proti sodbi vrhovnega sodišča.

Stegu je sicer že pred leti odgovoril na tožbo ljubljanske nadškofije in proti njej vložil 8,5 milijona evrov vredno tožbo. Ta postopek medtem še ni dobil sodnega epiloga, še navaja Delo.

dezurni@zurnal24.si