Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), ki opravlja tudi gospodarsko javno službo upravljanja s pristanišči in vstopno-izstopnimi mesti na Ljubljanici, je pobudnik nove turistične pridobitve v središču Ljubljane. Gre za plavajoče hiške oziroma plovila s kapacitetami za spanje na vodi, ki jih doslej na Ljubljanici še ni bilo.

Prvi gosti že spomladi

Prve goste bodo sprejele že čez nekaj mesecev. ''Plavajoče hiške bodo na voljo za najem v drugi polovici spomladi, predvidoma meseca aprila. Cenik je v tem trenutku še v usklajevanju,'' so pojasnili na LPT.

Nabavna cena za obe plavajoči hiški je znašala 214.366 evrov brez davka. Upravljanje hišk bo pod vodstvom javnega zavoda Ljubljanski grad.

Na območju Špice so predvideni tudi ureditev gostinskega lokala, izvedba vadbe in joge na prostem ter manjši glasbeni koncerti. ''Načrtujemo tudi kino na prostem,'' so dodali na LPT.

Dodatnih načrtov o postavitvi podobnih hišk na drugih lokacijah ob Ljubljanici zaenkrat ni. “Predlog LPT se nam je zdel primeren v smislu poživitve življenja ob Ljubljanici. Gre za del projekta med štirimi večjimi partnerji, Direkcijo RS za vode, Elektro Ljubljana, Energetika Ljubljana in občino, v vrednosti 35 milijonov evrov,” je o projektu ureditve Ljubljanice na nedavni novinarski konferenci dejal župan Zoran Janković.

''Plan je, da bi imeli ladjarji ladje na solarni pogon. Razmišljamo, da bi za vožnjo z njimi veljala urbana,'' je še razkril ljubljanski župan.

Prvi plavalci naj bi zaplavali do leta 2026

Janković je na začetku svojega prvega mandata obljubljal, da bo Ljubljanica do leta 2012 primerna za kopanje in da bo s tem prestolnica dobila naravno kopališče. Kljub ureditvi kanalizacije, kakovost vode pri Špici zaenkrat ostaja neustrezna, četudi v občini trdijo, da so izvedli že številne ukrepe.

K izboljšanju kakovosti vode je v zadnjih letih največ doprinesla izgradnja manjkajoče kanalizacije. ''Sledimo cilju, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mestnega značaja v MOL priključenih na kanalizacijo. Dogradili bomo tudi kanalizacijo na širšem območju južnega dela Ljubljane, in sicer na območju Sibirije, Rakove Jelše, Ižanske ceste, Ilovice in Galjevice, kar bo pomembno prispevalo k izboljšanju kakovosti vode Ljubljanice. Tudi z izgradnjo kanalizacije v občini Log-Dragomer bomo bližje kopanju na Špici, saj bo tako od Vrhnike do izliva v Savo Ljubljanica čista,'' so pojasnili na MOL.

Do leta 2026, ko bodo izvedeni vsi posegi v strugo Ljubljanice v obsegu revitalizacije priobalnih območij, bo kopanje na Špici mogoče, so pritrdili v Energetiki Ljubljana.

Monitoring voda še vedno kaže na določena preseganja dovoljenih vrednosti

Kakovost površinskih vodotokov občina neprekinjeno spremlja od leta 1998. Monitoring površinskih vodotokov oziroma vzorčenje fizikalno kemijskih parametrov, težkih kovin, farmacevtskih sredstev, hormonskih motilcev in skupinskih kazalcev obremenitev ter monitoring mikrobioloških parametrov izvaja enkrat letno na 8 merilnih mestih.

Od leta 2017 izvaja tudi pogostejše monitoringe mikrobioloških parametrov, ki se izvajajo tudi na Špici. ''Na teh vzorčnih mestih opazujemo 2 parametra, bakterije enterokoke in Echerichia coli, ki sta z vidika ocenjevanja kakovosti vode za potrebe vzpostavitve kopalnih voda najbolj pomembna,'' pojasnjujejo na MOL.

Rezultati monitoringov kažejo, da je kemijsko stanje Ljubljanice in Save vseskozi dobro, so pa še vedno prisotna posamezna preseganja mikrobioloških parametrov, in sicer vsebnost bakterij Enterokoki in Escherichia coli. ''Ta preseganja so bolj prisotna v Ljubljanici, predvsem pri gostilni Livada in na Špici, precej manj pogosta pa so pri vzorcih reke Save. Zato ne za Ljubljanico in ne za Savo še ni bilo mogoče pridobiti statusa kopalnih voda, ki ga sicer podeli država,'' dodajajo na občini.