"Od konca aprila naprej opažamo na bukvi nenavaden pojav. Listi, ki bi morali biti živo zeleni, so naenkrat postali popolnoma rjavi in se sušijo. Pojav je zelo izrazit in ga opažamo po celi Sloveniji," so sporočili z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS). Kot pojasnjujejo, gre za posledice močnega napada bukovega rilčkarja skakača, ki se hrani z listi bukve, belega gabra, breze, vrbe, jesena, jelše, javorja, kostanja, gloga, bezga, oreha in jablane. Po oploditvi pa samička odloži jajčeca na spodnji strani lista gostitelja na glavno listno žilo.
"Ličinke, ki se izležejo, se hranijo z listno sredico in izjedajo rov, ki je značilno oblikovan – poteka med sosednjima stranskima listnima žilama proti listnemu robu in naprej proti konici lista, kjer se razširi v nepravilno obliko. V prvi polovici junija se izležejo hrošči nove generacije, ki luknjičasto izjedajo liste. Bukov rilčkar skakač ima več generacij na leto," opozarjajo, vse do septembra, ko se odpravi v prezimovanje pod skorjo odmrlih dreves, v tla in v ptičja gnezda.
Škoda, ki jo lahko povzroči, je izjemna, saj lahko popolnoma poškoduje liste, do te mere, da od njih ostanejo le listne žile, zaradi poškodb pa lahko pride tudi do prezgodnjega odpadanja žira. V ugodnih razmerah se lahko bukov rilčkar skakač izjemno namnoži, dodajajo. "V primeru velikih namnožitev se hrošči lahko hranijo tudi s plodovi sadnega drevja (češnje, jabolka)," pojasnjujejo na GIS.
Še slabše pa je, da se letos na bukvah množično pojavlja tudi bukova listna uš. To prepoznamo, pravijo na GIS, po belih volnatih prevlekah na spodnji strani bukovih listov. Zaradi sesanja listnega soka se listi zvijajo in sušijo.
"Tako bukov rilčkar skakač kot bukova listna uš se v gradacijah pojavljata občasno in imata navadno majhen vpliv na odraslo drevje. Ob močnem napadu lahko sadike zaradi poškodb oslabijo," pojasnjujejo.
V gozdovih se proti navedenima vrstama ne izvajajo nobeni ukrepi, a bi bilo zaradi podnebnih sprememb, ki predstavljajo ugodnejše pogoje za razvoj tovrstnih škodljivceh, smiselno v skladu s tem usmerjati tudi gospodarjenje z gozdovi v prihodnosti, menijo na GIS. "Čeprav je vpliv teh dveh vrst na bukev običajno majhen, pa se vitalnost bukve pri nas in tudi širše v Evropi v zadnjih desetletjih poslabšuje, na kar kaže povečevanje osutosti krošenj dreves. Vzroke za splošno hiranje bukve še raziskujemo," sklenejo.
Glede na to da je bukev glavni ogrevalni les, pa človek lahko pomisli tudi na načrtni napad na to drevesno …
In zakaj je to opazno samo na bukovih listih in to vseh brez izjeme, na ostalih vrstah ki jih tud …
Človek bi pomislu tud na kisel dež...