Omejena svoboda

Objava stališč. “Na Facebooku lahko objaviš vse, s čimer neustavno, nezakonito ali neupravičeno ne posegaš v pravice tretjih,” pravi Jurij Žurej. Objava fotografij. Ko so fotografije enkrat objavljene na spletu, je v praksi njihov popoln izbris skorajda nemogoč, čeprav vam pravo to obljublja.

V zadnjem času se znova pojavlja mnogo ugibanj, kaj je zasebno in kaj javno na spletu. Na udaru so predvsem družabna omrežja, kot je Facebook. Strokovnjak za medijsko pravo Jurij Žurej je prepričan, da Facebook praviloma ne spada v kategorijo medijev, informacijska pooblaščenka pa trdi, da se odprti profili na tovrstnih družabnih omrežjih enačijo s spletnimi stranmi.

Uporabljajte zdravo pamet
“Za definiranje zasebnosti moramo uporabiti zdravo pamet. Če imaš zaprt krog s 1.678 prijatelji, težko govorimo, da gre za zasebno komunikacijo. Krog zasebnosti je opredeljen s tem, kaj običajno razumemo kot zasebno,” pojasnjuje Žurej in dodaja, da je policija v primeru, ko je uporabnika Facebooka obvestila o prekršku glede volilnega molka (glej spodaj), ravnala absolutno napačno, če je ta objavil zgolj status, da gre volit in koga bo volil.

Meje in pravice tretjih
Žureju se zdi, da je v konkretnem primeru razum ušel z vajeti: “Na Facebooku lahko objaviš vse, s čimer neustavno, nezakonito ali neupravičeno ne posegaš v pravice tretjih.”

	Glede kršitve volilnega molka na Facebooku bi rad povedal le, da so Butale in Butalci očitno spet med nami. Jurij Žurej, strokovnjak za medijsko pravo

Izbris ni nikoli popoln
“Če nekdo objavi vašo fotografijo in bi s tem neupravičeno posegal v vaše pravice, imate seveda pravico zahtevati, da se fotografija umakne. Težava je, ker se je v praksi izkazalo, da so bile fotografije, ki ste jih s Facebooka izbrisali, še vedno dosegljive na hiperlinkih,” še dodaja strokovnjak za medijsko pravo.

Uporabnik naj bi na Facebooku kršil volilni molk
V Sloveniji se je prvič zgodilo, da je policija uporabnika družabnega omrežja obvestila o prekršku glede kršitve volilnega molka. Ta se nanaša na volitve za Evropski parlament 7. junija letos.

Policija je v zapisu Facebook (FB) označila za elektronski medij in uporabniku očitala, da je hotel s propagando vplivati na druge volilce. “V konkretnem primeru gre za zaprt Facebookov profil, kar pomeni, da je na voljo le izbranim prijateljem, tu pa ne veljajo ista pravila kot za odprte profile, ki se enačijo s spletnimi stranmi. Poseg države je tako tu pravno neupravičen,” nam je razložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Uporabnik je že napovedal pritožbo.