Uredba, s katero se omejuje višina premije dopolnilnega zavarovanja, povzroča zavarovalnicam škodo, so še enkrat poudarili pri Vzajemni. "Slišimo, da je bilo treba to narediti, da zavarovalnice ne bi kovale dobičkov. V letu 2022 smo na dopolnilnem zavarovanju leto zaključili z nekaj več kot 6 milijoni izgube. Izguba bi bila 17 milijonov, če ne bi imeli rezerve iz koronskega obdobja, s katero smo pokrili del izgube," je očitke zavrnil Mikeln in povedal še, da so škode aprila 2023 v primerjavi z aprilom 2022 zrasle za 25 odstotkov.

Ob omejeni višini premije v naši največji zavarovalnici za letošnje leto načrtujejo 33 milijonov evrov izgube, ki bi bila višja za 22 milijonov, če ne bi porabili rezervacij, ki so jih ustvarili v času koronakrize. Na naslednji seji nadzornega sveta bo zato uprava predlagala dvig premije na 44,78 evra: "Zavedamo se, da to ni majhen dvig, odraža pa trenutne stroške v zdravstvu."

"Zavarovancev ne bomo terjali!"

A kljub zvišanju premije bodo zavarovanci v prihodnje od Vzajemne dobili položnico, na kateri bo znesek, ki ga uredba določa kot najvišjega dovoljenega, to je 35,67 evra. "Zavarovanci seveda ne bodo dolžniki, ker bomo premijo obračunavali v skladu z uredbo, dolžnik ni zavarovanec, pač pa nekdo drug. Terjali bomo državo," poudarja Mikeln.

Foto: D. J. Aleš Mikeln Vzajemna Zaradi posega vlade na področje zavarovalnih premij je Vzajemna že vložila tožbo. "Niti en razlog za uvedbo regulacije cen ni podan. Uredba prekomerno posega v svobodno gospodarsko pobudo, ki je ustavna pravica in je v nasprotju s pravom EU. Prav tako ne prestane testa sorazmernosti in ne izkazuje javnega interesa. Negativni učniki na zavarovalnice in zdravstveni sistem pa so nesorazmerno večji, kot je cilj, ki naj bi ga vlada z njo zasledovala," utemeljujejo svojo odločitev.

Kljub temu pa dvomijo, da bodo na sodišču uspeli. Zakaj, smo vprašali Mikelna. "Je to retorično vprašanje," je odgovoril in dodal: "Pri nas ni nič gotovo. Verjamem, da bi v kateri drugi državi to lahko rekli. Želel bi si, da bi tukaj lahko vehementno rekel, da bo sodišče odločilo v našo korist, pa si ne upam."

"To pelje h koncu zavarovalnic!"

Če se ne bo nič spremenilo, si želimo čimprejšnje uveljavitve novega zakona o zdravstvenem zavarovanju, saj ta uredba pelje h koncu zavarovalnic, svari Mikeln: "Mi smo pod zelo natančnim nadzorom, vsak trenutek moramo biti v stanju pokriti vse obveznosti, ki jih imamo in ta uredba nam to onemogoča. Sprašujemo se, ali sploh še lahko govorimo o zavarovalnih pogodbah v dopolnilnem zavarovanju."

Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) poslovanje zavarovalnic pozorno spremlja. "Mi moramo izkazovati ustrezno kapitalsko ustreznost, če tega ni, mora AZN ukrepati. Najprej nas pozove in vpraša, kaj bomo naredili. Če imaš zvezane roke, težko kaj narediš. Naslednji korak je likvidacija podjetja. Od tu naša želja, da z odločevalci čim prej najdemo skupno rešitev. Tudi predsednika vlade smo pozvali k dialogu, saj ta uredba tri zavarovalnice sili v likvidacijo."

"Če pride do likvidacije, ni več pogodb"

Na Vzajemni razmišljajo o vseh možnih scenarijih, eden od njih je tudi prekinitev pogodb. "Ko si enkrat pritisnjen ob zid, je treba razmišljati o vsem. Mi smo kot uprava odgovorni za dobro poslovanje podjetja, a nam vladna uredba to onemogoča," pravi predsednik uprave. Foto: Boštjan Tacol Plačilo položnice.

"Če pride do likvidacije, ni več pogodb," so odločni pri naši največji zavarovalnici. "Vprašanje je, kaj se potem zgodi z zavarovanci (konec lanskega leta jih je bilo 758 tisoč), ki obiščejo zdravnika. Ne morem pa reči, kdaj bi se to lahko zgodilo. Prav tako si ne znam zamisliti, kaj bi pomenilo za zdravstveni sistem, če bi polovica prebivalstva ostala brez dopolnilnega zavarovanja," svari Mikeln.

Če se bo Vzajemna likvidirala, bo morala članom vračati denar. "Zavarovanci Vzajemne, ki so pri nas zavarovani več kot eno leto, so naši člani. Članstvo se izenači z lastništvom, če se podjetje likvidira. Takrat se premoženje razdeli. A če bo šlo tako daleč, da se bo Vzajemna likvidirala, bo ta imela tako malo premoženja, da ne bo ostalo veliko za deliti," sklene Mikeln.

Poleg uredbe je šef Vzajemne kritičen tudi do novele zakona o zdravstvenem zavarovanju, s katerim se ukinja dopolnilno zavarovanje. Pravzaprav se le prenaša iz prostovoljnega v obvezno zavarovanje: "Tudi to po našem mnenju ni rešitev za zdravstveni sistem. Ne moremo ga začeti reševati pri financiranju. Denar ni problem, problemi so drugje in te probleme je treba začeti reševati. Bi pa še enkrat poudaril, da nismo proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, smo pa za preoblikovanje, saj takšno, kot je, ni ustrezno."

david.jug@styria-media.si