Banka Slovenije ima podatke o lanskem poslovanju bank do novembra, ko je bilo vse še povsem v znamenju pričakovanj objave rezultatov skrbnega pregleda bank in ohranjanja obstoječih trendov. Dolgo pričakovani izidi stresnih testov so bili objavljeni 12. decembra, pokazali pa so potrebo po okrepitvi NLB, NKBM in Abanke s tremi milijardami evrov, kar je država že storila.
Ni opaznejšega gospodarskega okrevanja
Po šibki rasti evrskega območja v tretjem četrtletju 2013 tudi podatki za zadnje četrtletje ne nakazujejo opaznejšega gospodarskega okrevanja. Mesečni upad aktivnosti v industrijski proizvodnji in gradbeništvu se je oktobra povečal, nižja kot septembra je bila tudi prodaja v trgovini na drobno. V nasprotju z realnimi kazalniki je ostalo gibanje anketnih kazalnikov še naprej ugodno. Stopnja brezposelnosti je oktobra ostala stabilna pri 12 odstotkih.
Gospodarska aktivnost je bila konec leta 2013 stabilna tudi v Sloveniji. Industrija v povprečju zadnjih mesecev stagnira, saj ob rasti izvoza v evrsko območje upada povpraševanje na drugih trgih, na kar vpliva tudi padanje vrednosti tujih valut.
Kupna moč upada
Zmanjševanje domačega povpraševanja se je nekoliko umirilo, in sicer skladno z upočasnitvijo upadanja kupne moči. Inflacija čedalje močneje odraža nizko raven domače končne potrošnje. Merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, se je decembra znižala na 0,9 odstotka na letni ravni, ob odsotnosti konsolidacijskih in administrativnih ukrepov pa bi bila negativna, menijo v Banki Slovenije
Prenehanje zmanjševanja bruto domačega proizvoda se odraža tudi na zaustavitvi rasti presežka na tekočem računu plačilne bilance. Zaupanje v gospodarstvu je konec leta ostalo stabilno, a na nizki ravni.
Zaradi iztekanja pogodb za določen čas se je število registriranih brezposelnih decembra ponovno zvišalo. Povprečna nominalna plača se je v zadnjih mesecih sicer zviševala, vendar je bila njena rast do oktobra še nižja od inflacije.