Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič je na seji pojasnil, da ministrstvo z novelo zakona ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto tega pa krepi spodbude za zaposlovanje. "Ključni cilj ministrstva pri predlagani spremembi je čimprejšnja aktivacija in vključitev brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela," je izpostavil. Kot je spomnil Božič, Slovenija dodatka za delovno aktivnost ni poznala do uvedbe nove socialne zakonodaje leta 2012, ko so bile razmere na trgu dela katastrofalne.
"Ker je bila socialna denarna pomoč nizka, tedaj je znašala 230 evrov za samsko osebo brez dohodkov in premoženja, je dodatek predstavljal instrument za izboljšanje položaja socialno ogroženih in spodbudo k zaposlovanju oz. ohranitvi zaposlitve," je še pojasnil. Število brezposelnih je bilo pred sedmimi leti krepko čez 100.000, položaj na trgu dela pa se je od tedaj po Božičevih besedah bistveno izboljšal. Poudaril je tudi, da se je od tedaj bistveno povečala denarna socialna pomoč. Danes znaša 402 evra, kar pomeni, da se je od 2011 povečala za 72 odstotkov. "Dodatek na delovno aktivnost danes nima enakega učinka in ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju ter povzroča past neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile," je bil v predstavitvi predloga novele zakona še jasen državni sekretar.
Levica: Za tiste z nizkimi dohodki bodo posledice katastrofalne
Levica od vlade zahteva, da pred nadaljnjo obravnavo predloži analize, ki dokazujejo domnevne "socialne goljufije", o katerih so govorili poslanci koalicije, ter predstavi natančen razrez prejemnikov dodatka za delovno aktivnost, da bodo poslanci koalicije točno vedeli, komu bodo s podporo temu zakonu znižali socialno pomoč. Levica je vložila tudi amandmaje, ki sporno ukinitev dodatka za delovno aktivnost brišejo iz predloga zakona.
V Levici opozarjajo, da dobro polovico približno 10 tisoč prejemnikov dodatka za delovno aktivnost predstavljajo zaposleni, ki so tako slabo plačani, da živijo pod pragom revščine. Noben od njih ne prejema denarne socialne pomoči v višini 91 % minimalne plače. Dodatek družinam z nizkimi plačami zagotavlja nujno pomoč. Ukinitev bi imela zato katastrofalne posledice za življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi dohodki.
"To so ljudje, ki jim je ministrstvo danes skoraj odvzelo do 204 evrov socialne pomoči. V Levici nam je po večurni razpravi uspelo zbrati dovolj podpore v preostalih poslanskih skupinah, da smo prestavili odločanje do naslednje seje, od ministrstva pa zahtevali, da pripravi vse potrebne podatke, da bodo poslanci koalicije točno vedeli, komu bodo s podporo temu zakonu znižali socialno pomoč," je dejal Miha Kordiš.
Ministrstvo pozvali k predstavitvi alternativ
Z Levico so se strinjali tudi v nevladnih organizacijah, ki so sodelovale na seji. "Če ta trenutek mati samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek, bo ob 197 evrov, če mati z dvema otrokoma izgubi dodatek, pa bo ob 205 evrov mesečno," je opozorila Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. Člane odbora sta k ohranitvi dodatka na delovno aktivnost med drugim pozvala tudi Goran Lukić iz Delavska svetovalnice in Tea Jarc iz sindikata Mladi plus.
Tudi v SD ukinitve dodatka na delovno aktivnost ne podpirajo, je dejal poslanec omenjene stranke Marko Koprivc. Koalicijske partnerje in ministrstvo je pozval k iskanju kompromisa, ki bo zadovoljiv za vse. V SD se sicer po njegovih besedah strinjajo, da bi bilo treba v celoti govoriti o spremembi socialne politike. Ministrstvo za delo je pozval k predstavitvi alternativ, ki bodo nadomestile dodatek na delovno aktivnost.
"Dajmo reči bobu bob in poglejmo te številke v resnici," pa je pozvala Janja Sluga iz SMC. Poudarila je, da nikakor ne drži, da je ministrstvo za delo naravnano antisocialno. Na ukinitev dodatka Sluga gleda kot na korak k transparentnosti k poenostavitvi in prilagajanju sistema, da bo končno postal to, kar mora biti.