Prvi šolski dan. V četrtek bo v šolske klopi prvič sedlo 18.308 otrok, vseh šolarjev pa bo v letošnjem šolskem letu skoraj 160 tisoč.

Z 29 učenci bo najmanjša devetletna Osnovna šola (OŠ) Rudija Mahniča Brkinca Pregarje v Brkinih, najmanjša podružnična šola v Sloveniji pa ima le devet učencev. Letos je prvošolčkov nekoliko več kot lani, skoraj vsa leta od leta 2000 pa vpis otrok narašča. Največja OŠ je v Ljubljani na Viču – ima 814 učencev.

S šolo proti odseljevanju

Čeprav je prvošolcev vse več, pa so letos po podatkih ministrstva za šolstvo in šport občine ukinile dve podružnični OŠ, na Raki in v Markovcih. "V naši občini smo obnovili obe podružnični šoli; pri eni smo uredili dodatno igrišče z igrali, razmišljamo tudi o širitvi druge," pa je pogostnost take prakse zanikala Albina Jerman Slabe, ravnateljica OŠ Polhov Gradec, h kateri spadata tudi podružnični šoli Črni Vrh in Šentjošt. Poudarila je, da se podružnični šoli ohranjata tudi zaradi želje, da bi se ljudje v te kraje priseljevali in ne odseljevali ter da bi se ohranjali okolje, tradicija in kulturna dediščina. Prav zato je na obeh osnovnih šolah poskrbljeno za telovadne prostore, kosilo in podaljšano bivanje. "Šoli sta le številčno manjši," je dodala ravnateljica. Obiskuje ju 21 oziroma 38 učencev od prvega do četrtega razreda, razdeljeni pa so v dva oziroma tri mešane oddelke.

Šolsko varčevanje

Klopi srednjih šol bo v petek prvič zasedlo dobrih 20 tisoč dijakov od skupaj okoli 79.200. Zaradi upada generacij v srednjih šolah bo tam po podatkih ministrstva letos 51 učiteljev delo izgubilo v celoti in 12 učiteljev delno. Na ministrstvu so poudarili, da za zmanjšanje števila učiteljev ni kriva kriza, ampak zgolj manj dijakov; v OŠ teh težav nimajo.

Kot pravi učiteljica likovnega pouka Mateja Kranjc, se varčevanje v OŠ pozna pri varčevanju za izobraževanja učiteljev in zagotavljanju tehničnih pripomočkov, kot so prenosniki, projektorji in tiskalniki. Brez teh je učencem, ki so se v zadnjih letih spremenili v poznavanju in uporabi računalnikov, pouk težje približati. "Ti otroci drugače zaznavajo, tehnološko so naprednejši, treba jim je slediti," je povedala. Starejši učitelji imajo zato več težav, sicer pa imajo v razredu vsi učitelji več težav z nedisciplino. "Ne pride več v poštev, da bi postavila košaro s sadjem in učencem rekla, naj jo narišejo. Zato poberem mobilnike, ki so v naši šoli strogo prepovedani, jih dam na kupček in rečem, da bomo risali svoje telefone," je razložila.

Miniintervju z Alenko Barbirič, profesorico defektologije, zunanjo sodelavko MISC Infopeka

Otroku ne očitajte, če česa še ne obvlada

Kako lahko starši otroku olajšajo prehod s počitnic nazaj v šolske klopi?
Šola v otrokovem življenju pomeni veliko spremembo. Kako rad bo hodil v šolo, je velikokrat odvisno od uspešnosti ali količine težav v šoli. Najbolj pa je odvisno od njegove sposobnosti prilagajanja zahtevam šole in potrebe po druženju z vrstniki.

Kako naj starši otroka motivirajo za učenje, razvijanje delovnih navad?
Starši si morajo za otroka vzeti čas: za igro, poslušanje, skupno učenje. Vaditi sprejemanje kompromisov in mu pomagati sprejemati poraze. Pohvalimo tisto, kar obvlada, in mu ne očitajmo stalno tistega, česar še ne obvlada. Treba ga je spodbujati, ne da bi ga pri tem preveč obremenili.

Kako je s količino dodatnih dejavnosti? Kdaj jih je preveč?
Otrok mora imeti v prostem času čas za počitek, druženje, zunajšolske dejavnosti, šport in seveda tudi za učenje. Če je preutrujen, se ne more učiti. Ker se ne more učiti, je neuspešen. Ker je neuspešen, bi se moral učiti še več, a je spet preutrujen, in začarani krog se vrti znova in znova.