"Do kdaj bo trajala kriza, je odvisno od mednarodnega okolja, kjer so obeti slabi, in od konsolidacije javnih financ pri nas. Le dostop do mednarodnih finančnih trgov lahko pripelje do zagona gospodarstva," je prepričan direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Ker je bila zahtevana obrestna mera previsoka, se Slovenija pred dobrim tednom ni zadolžila z izdajo obveznice.

Letos bo slabše

Pozitivni učinki zmanjšanja proračunskega primanjkljaja se bodo kot oživitev gospodarstva pokazali šele v letih 2013 in 2014, priznava Vasle.

Če primanjkljaja ne bi zmanjšali, bi bil padec BDP letos za skoraj odstotek manjši, toda v prihodnjih letih bi nas čakala stagnacija ali nadaljnje padanje BDP, opozarja. Lani je bil primanjkljaj v evroobmočju 4,1-odstoten, pri nas pa 6,4-odstoten.

Primanjkljaj sicer ni le posledica krize, saj "imamo že celo desetletje strukturni primanjkljaj. Ohranjali smo razmerja, ki na dolgi rok niso vzdržna," še opozarja Valse in izpostavlja, da je bilo treba lani pokojninski blagajni iz proračuna nakazati že več kot milijardo evrov.