Leto po sprejemu nove spremembe gradbene zakonodaje

Foto: Profimedia
Spremembe naj bi odpravile pomanjkljivosti, ki so se pokazale po zakonodajni prenovi področja.
Oglej si celoten članek

Ministrstvo za okolje in prostor je danes v javno obravnavo dalo osnutka predlogov novel gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora. Z njima želi odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale po nedavni celoviti zakonodajni prenovi področja. Pripombe zbirajo do 30. junija.

Z noveliranjem zakonov, sledila bo tudi prenova še tretjega v paketu, zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, želijo nasloviti do sedaj opažene težave in upoštevati nova dejstva, ki so se pojavila od sprejema zakonov.

Osem vzporednih anket, ki jih je ministrstvo izvedlo konec lanskega leta, je pokazalo, da strokovna in laična javnost pozitivno ocenjujeta zmanjšan obseg projektne dokumentacije, uzakonitev občinskega urbanista, obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja in vlogo občin kot obveznih mnenjedajalcev. Med negativnimi doprinosi noveg zakonodaje pa izpostavljajo nekompetentnost referentov na upravnih enotah, rigoroznost pravnega prometa z nepremičninami, nejasnosti glede udeležencev pri graditvi, prehodne rešitve glede nekaterih reguliranih poklicev in nekatere terminološke spremembe.

Novogradnje Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Foto: Profimedia Gradnja hiše

Kakšne spremembe so predvidene?

Na podlagi pripomb so tako na ministrstvu pripravili spremembe, ki naj bi težave odpravile.

1. V gradbenem zakonu bodo tako upoštevali sodbo ustavnega sodišča glede spoštovanja pravice do doma v inšpekcijskih postopkih, in sicer bo po predlogu rušitev objekta zadržana, če bo zavezanec s sodbo sodišča dokazal, da da bi bila odstranitev objekta glede na njegovo pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep.

2. Spremenil naj bi se člen, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte. Po novem bi ta prepoved veljala le za objekte, za katere je izdana inšpekcijska odločba, ne pa več tudi za vse objekte, ki naj bi bili nelegalni, pa tega ni ugotovil inšpektor, saj tega notar ni sposoben ugotoviti, pravijo na ministrstvu.

3. Notar in druge osebe, ki so udeležene pri sklepanju poslov, bodo morale stranke opozoriti na posledice, če objekt nima gradbenega in uporabnega dovoljenja.

4. Sprememba bo tudi pri vzdrževalnih delih. Po novem bi se lahko brez gradbenega dovoljenja izvedla tudi malo večja dela od samega vzdrževanja, bi bila pa pri tem potrebna izjava pooblaščenega arhitekta ali inženirja pri prijavi začetka gradnje. Prijava začetka gradnje bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer želijo večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so po navedbah ministrstva zelo pogosto takšna, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje.

5. Po predlogu sprememb bi bilo gradbeno dovoljenje potrebno tudi za odstranitev zahtevnega objekta in odstranitev objekta kulturne dediščine. Po veljavnem zakonu za odstranitev kateregakoli objekta zadostuje le prijava začetka gradnje.

6. Po novem bi morala nevaren objekt, če inšpektor ne najde lastnika oz. investitorja, odstraniti občina, medtem ko trenutni zakon to dolžnost nalaga državi.

Foto: Profimedia Gradnja hiše

Slovenija Primerjava stanovanjskih kreditov: Razlike tudi nekaj tisoč evrov

7. Uporabno dovoljenje bo mogoče dobiti tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1998 in imajo gradbeno dovoljenje. Sedaj je mogoče pridobiti odločbo, ki se šteje za uporabno dovoljenje, le za objekte, ki so zgrajeni pred 1. januarjem 1998 brez gradbenega dovoljenja.

Spreminja se tudi zakon o urejanju prostora ...

1. V zakonu o urejanju prostora bodo pri lokacijski preveritvi obstoječim namenom dodali še lokacijsko preveritev za namen legalizacije. Postopek lokacijske preveritve bo sicer ostal enak, bodo pa na pripombo občin podaljšali roke za izvedbo vseh prepisanih korakov.

2. V postopku sprejemanja občinskih prostorskih izvedbenih aktov je predlagana združitev faze prvega in drugega mnenja, ko v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

3. Na področju opremljanja stavbnih zemljišč naj bi bolj razjasnili, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov. Popravili in dopolnili bodo tudi določbe glede vsebine pogodbe o opremljanju.

Gradnja hiše Samograditeljstvu je v resnici odklenkalo

4. Pri komunalnem prispevku je med drugim predvidena možnost plačila na način začasne in končne odmerne odločbe, ki bo vsebovala poračun glede na to, kaj je bilo dejansko dovoljeno z gradbenim dovoljenjem.

5. Določeno bo tudi, da je treba pri legalizaciji objekta plačati komunalni prispevek in bo občinam omogočeno, da zaračunajo komunalni prispevek, ko se zavezanec naknadno priključi na komunalno opremo.

6. Pri potrdilu o namenski rabi zemljišča je predlagana ponovna uzakonitev pravila o tem, da predstavlja do 10 zemljiških parcel v eni katastrski občini en sam zahtevek in posledično eno samo upravno takso.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.