Ne le počasna sanacija in počasno urejanje nadomestitvenih objektov, prebivalce prizadetih območjih skrbijo tudi morebitne nove poplave, saj ponekod npr. nasipi še niso obovljeni oz. okrepljeni. Župani si med drugim želijo hitrejšega napredka pri urejanju vodotokov.
Po interventnem ukrepanju in hitri finančni pomoči države po ujmi danes prizadete občine in prebivalci od države terjajo učinkovito obnovo za prihodnjo večjo varnost ob ujmah, prav tako si želijo manj birokratskih postopkov. Za vse to si prizadeva tudi država.
Z najvišjim, rdečim opozorilom obarvana vremenska situacija, je v začetku lanskega avgusta nad Slovenijo prinesla nevihte in izredne padavine z ocenjeno povratno dobo 250 let ali več.
Padavine so v noči na 4. avgust zajele predvsem južno predgorje Julijskih Alp ter Idrijsko, Polhograjsko, Gorenjsko, Koroško in Zgornjesavinjsko dolino. Glavnina padavin je padla v manj kot šestih urah, hkrati so na več merilnih mestih 4. avgusta izmerili rekordno dnevno višino padavin, ponekod več kot 200 milimetrov dežja v 24 urah.
Na prizadetih območjih je bilo v ujmi poškodovanih več kot 13.000 stavb, od tega skoraj 9000 stanovanjskih objektov. Poškodovana je bila komunalna in gospodarska infrastruktura, poškodovane in prekinjene številne cestne, železniške in komunikacijske poti, ponekod je bila prekinjena oskrba z elektriko in vodo, prizadeta so bila kmetijska zemljišča in gozdovi.
Končna skupna ocena neposredne škode je znašala 2,99 milijarde evrov, od tega največ na vodotokih, in sicer 1,3 milijarde evrov. Upoštevajoč vse vidike naravne nesreče, pa je bila škoda na podlagi mednarodne metodologije PDNA ocenjena na okoli 9,9 milijarde evrov. Ta ocena je bila tudi podlaga vlogi za nepovratna sredstva solidarnostnega sklada EU, medtem ko je namen ocenjevanja neposredne škode opredeliti končne upravičence do sredstev državnega proračuna za obnovo.
Na Koroškem še vedno strah ob vsaki slabši vremenski napovedi
Leto dni po ujmi občine na Koroškem pospešeno sanirajo plazove, ceste in drugo infrastrukturo. Mnogi prebivalci še odpravljajo posledice poplav, ob vsaki slabši vremenski napovedi pa so zaskrbljeni. Medtem si vsi na čelu z župani želijo pospešitve birokratskih postopkov. Montažni mostovi še stojijo.
Leto dni po intenzivnem deževju so prebivalci ob vsaki slabši vremenski napovedi še vedno v skrbeh, pravi županja ob ujmi dlje časa od sveta odrezane Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Ob močnem deževju pred dnevi so s strahom gledali v narasli Javorski potok, v razmeroma kratkem, a količinsko skoraj rekordnem nalivu minulo nedeljo pa v hudournike. Županja vse od ujme poudarja nujnost pospešitve del na vodotokih. "Da bodo ljudje malo bolj sproščeni, ker je psihološka stiska ljudi težka, to pa se ne da meriti z nobenim denarjem," je dejala za STA.
V občini Črna sicer po daljšem obdobju intervencijskih del letos poteka sanacija. Trenutno imajo odprtih okoli 20 projektov po lanski ujmi, a vse, tako županja, zaradi birokratskih ovir morda prepočasi poteka. "Želeli bi si, da bi se dela na terenu bistveno hitreje odvijala," je dejala.
Podobno izpostavlja župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. "Ogromno je bilo opravljenega, lahko pa bilo zagotovo še več. Ogromno je občini pomenilo nakazilo sredstev, ki smo jih dobili kot predplačilo. Bi pa bilo predvsem treba razmisliti o tem, da bi razbremenili delo državne tehnične pisarne," je ocenil za STA. Predlaga postavitev meje za vrednost projektov, do katerih pisarna ne bi potrebovala pregledovati projektov.
Leto dni po ujmi v prevaljski občini "delajo na polno", pravi župan Matic Tasič. Večinoma sanirajo plazove in ceste, z mostovi na lokalnih cestah pa še čakajo. "Za most pri Petrolu še nimamo projektne dokumentacije, za leški most čakamo soglasja vseh lastnikov zemljišč," je pred dnevi povedal Tasič. Na obeh lokacijah so z nemško pomočjo v dveh tednih po ujmi postavili začasna montažna mostova, ki stojita še danes.
Še nekaj časa bo preteklo tudi do izgradnje novega mosta čez Mislinjo v Otiškem Vrhu na državni cesti Slovenj Gradec-Dravograd, kjer od 24. avgusta lani promet poteka čez montažni most.
Kot so za STA pojasnili na direkciji za infrastrukturo, za izgradnjo novega poteka javno naročilo za izbiro projektanta za izdelavo projektne dokumentacije, gradnja pa se bo začela šele po izdelani in revidirani dokumentaciji. Most v Otiškem Vrhu je bil na Koroškem edini v ujmi podrti most na državni cesti, medtem ko je bilo precej več uničenih na občinskih in gozdnih cestah.
Nasipi na Muri ponekod še niso obnovljeni in okrepljeni
Ob Muri je približno 45 kilometrov protipoplavnih nasipov, ki jih je treba dograditi in zvišati, saj so obstoječi za nove izzive z deževjem in vodami očitno prenizki, so se strinjali tako župani kot Ministrstvo za naravne vire in prostor. To si prizadeva, da bi ujeli končni rok junija 2026, saj so do takrat na voljo sredstva iz načrta za okrevanje.
Med lanskimi ujmami, posebej v avgustovskem neurju, se je izkazalo, da, kot je dejal župan Lendave Janez Magyar, nasipi ob tako visokem vodostaju Mure "plavajo" in komajda zadržijo toliko vode. O tem so poročali tako iz lendavske kot vseh ostalih omenjenih občin, ki ležijo ob Muri. V občini Črenšovci pa nasip 4. avgusta ni zdržal in je popustil.
Pristojno ministrstvo in Direkcija RS za vode ter občine so pristopili k rešitvi - zvišanju in utrjevanju nasipov ter gradnji servisnih poti, za kar pa je potrebno določiti novo traso, saj bodo zdaj nasipi in servisne poti zavzemali več prostora in zemljišč. In tukaj prihaja do zapletov, saj bi trasa zahtevala dodatna gozdna ali kmetijska zemljišča.
Minister za okolje in prostor Jože Novak je že maja za STA povedal: "Na 27 kilometrih je treba narediti presojo vplivov na okolje, treba je narediti te rešitve v celoti. Na podlagi vsega tega, kar bom videl, bomo junija na ministrstvu prevzeli tisto, česar občine ne bodo zmogle." Dodal je, da ni zadovoljen z "gostilniškim pregovarjanjem". "Da 'nam narava ne da' oziroma da 'nam kmetje ne dajo'. Resnica ni ne ena ne druga. Ni se delalo interdisciplinarno in ni se delalo študijsko," je dodal.
A očitno se stvari še niso premaknile. V Črenšovcih je tako del nasipa, ki ga je Mura pretrgala v dolžini 800 metrov, že saniran in zvišan. To pa je tudi vse, je povedala tamkajšnja županja Vera Markoja. "Hvaležni smo, ker je direkcija ta del hitro popravila, vendar pa se zavedamo, da so še točke na trasi, kjer bi se lahko zgodilo isto in se bojimo, da se bo ponovila zgodba kje drugje, na kakšni drugi lokaciji, ko bo Mura spet poplavljala," je opozorila.
Po njenih informacijah trasa nasipov ob Muri še vedno ni v celoti določena. "Trenutno pridobivamo soglasja za odsek nasipa na Hotizi. To vem, ker sem za ta del podpisala sporazum takrat in tu pač ni druge variante, ker je poleg državna meja in trasa je, kjer je.Menim, da se bo tu najprej začela fizična sanacija," je dodala Markoja. V Črenšovcih, pravi, še vedno nimajo dovoljenja soglasodajalcev, tudi Zavoda za varstvo narave, zato izvajalec ne more izvajati del, dodaja.
V lendavski občini je Direkcija RS za vode kmalu po ujmi utrdila nasip ob Muri v Benici, kjer je 4. avgusta kazalo, da bo popustil, je povedal župan Magyar. Kar se tiče trase nasipa, je ta na Hotizi že predvidena.
"Trenutno odkupujejo nepremičnine in v naši občini je zadeva neproblematična. Vendar so gorvodno v Črenšovcih težave in tu apeliram na Zavod za varstvo narave, ministrstvo za okolje in prostor ter Direkcijo za vode, da se usedejo, najdejo skupen jezik in se zedinijo, kaj so prioritete," je dejal.
Tudi na Tišini so po besedah župana Franca Horvata že pridobili nekaj manj kot tretjino zemljišč ob bodoči trasi nasipa. "Težava so birokratske ovire. Nekaj časa smo čakali tudi direkcijo, da nam poda smernice za izvedbo zakoličbe oziroma novih mejnikov. Ko pa po štirih mesecih te zgodbe ni bilo konec, smo sami pripravili javni razpis in zdaj pričakujem, da bomo v začetku avgusta podpisali pogodbo in nekje do konca septembra izvedli postavitev mejnikov ter vpis v zemljiško knjigo," je dejal. Potem pa je na vrsti država, je dodal.
Na Gorenjskem intenzivna sanacija in želja po hitrejšem urejanju vodotokov
Avgustovska ujma pred letom dni se je silovito razbesnela tudi na Gorenjskem, zlasti v Škofji Loki in Poljanski dolini. V letu dni so na uničeni infrastrukturi, plazovih in vodotokih opravili že precej del, sanacija na številnih deloviščih pa še naprej intenzivno poteka. Župani si med drugim želijo hitrejšega napredka pri urejanju vodotokov.
"Ko eno leto po poplavah pogledam nazaj, sem vesel opravljenega dela, ker smo uspeli številne naloge, ki so se takrat zdele nemogoče, že opraviti, predvsem v najbolj poškodovanih dolinah. Dela v Hrastnici bodo v teh dneh praktično končana. V Bodoveljski grapi je viden velik napredek. Tudi v Sopotnici, kjer sicer še čakamo na soglasja za štiri mostove, je velika večina gradbenih del že opravljena. Ogromno se je naredilo tudi na Luši, kjer že imamo nove mostove," je za STA povedal škofjeloški župan Tine Radinja.
Pojasnil je, da veliko dela ostaja predvsem pri sanaciji zemeljskih plazov. "Nekatere, ki so ogrožali občinske ceste in varnost, smo uspešno sanirali, veliko pa nam jih še ostalo," je povedal. Kot veliko nalogo je izpostavil tudi ureditev treh mostov na Sori. Tako Hudičeva brv kot most na Suhi in most pod Retečami so še v projektiranju in pridobivanju mnenj ter soglasij. Najbližje izvedbi je zaradi že izbranega izvajalca Hudičeva brv, ki je bila ena od loških znamenitosti, preden jo je 4. avgusta lani odnesla deroča Poljanska Sora.
Radinja upa, da bodo mostovi urejeni še letos, kar nekaj nalog pa bo ostalo še za leti 2025 in 2026. "Sredstva, ki smo jih kot avans dobili od države, smo uspešno porabili in lahko veliko pokažemo. Za zaključek sanacije in da bo naša infrastruktura bolj odporna na podnebne spremembe, na katere moramo biti pripravljeni, pa potrebujemo še več sredstev, da se bomo lahko čim bolje zaščitili," je izpostavil Radinja.
Najbolj ga skrbi finančna vzdržnost izvedbe sanacije do konca. Porabili so avans države v višini 40 odstotkov ocenjene škode, prav tako proračunska sredstva občine in donacije, izpeljati pa bodo morali še precej finančno zahtevnih projektov, ki jih bo občina zmogla, če bo država uresničila napovedi in zagotovila sredstva tudi za preostalih 60 odstotkov ocenjene škode.
Kot je pojasnil Radinja, sanacijo poleg omenjenih treh mostov čaka še ogromno plazov nad stanovanjskimi hišami in na občinski cestni infrastrukturi, tu je še sanacija v dolinah, ki so bile manj izpostavljene. "Imamo prioritetni vrstni red, da najprej zagotovimo vsakemu občanu varno pot do doma, sledijo pa stvari, ki niso nujne za vsakodnevno življenje, a so pomembne za način življenja, ki smo ga poznali pred ujmo," je dejal.
Da je bilo v letu dni opravljeno zelo veliko, je ocenil tudi župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Prepričan je, da je bil odziv države z akontacijo sredstev za sanacijo prava poteza. "Tako smo lahko opravili že približno dve tretjini vseh predvidenih sanacijskih del," je dejal za STA. Postopki so po njegovi oceni dobro tekli, četudi je bilo nekaj zamud zaradi velike zasedenosti stroke in je bilo treba na nekatere projekte malo počakati. Težav s pomanjkanjem izvajalcev del, ki so se jih po poplavah po Sloveniji bali, pa na Škofjeloškem niso imeli, pravi.
Medtem ko sanacija na občinski infrastrukturi uspešno teče, pa meni, da gre prepočasi pri sanaciji vodotokov. "Gre za področje, ki ni v naši pristojnosti, in kjer pričakujemo bistveno več - več zadrževalnikov in očiščenih strug, v katerih so še vedno velika debla in drevje s koreninami," je dejal Čadež.
Da dela na vodotokih tečejo počasneje, kot bi želeli, je ocenil tudi tržiški župan Peter Miklič. Še manj je zadovoljen s potekom same sanacije. "Občutek imam, kot da po enem letu začenjamo znova," je povedal za STA. Kot je pojasnil, so pristojnim že pred nekaj meseci predložili sanacijski program, prioritete in projekte, pred kratkim pa so prejeli dopis, da je treba za vsak projekt znova poslati dokumentacijo.
"Zaradi tega smo v zaostanku s sanacijo in nobenega projekta v bistvu še nismo resno startali. Kar smo doslej naredili, so bile intervencije," je povedal Miklič. Pojasnil je, da imajo v tržiški občini predvsem težave s plazovi, za katere od države nimajo potrjenih praktično še nobenih projektov, čeprav se s sanacijo mudi.
"Imamo zaselke, kjer smo ceste na svoje stroške toliko popravili, da se da priti do njih. Eno cesto moramo vsaka dva meseca obnavljati, saj se še vedno posipa in končne rešitve ne bo, dokler ne bo saniran plaz," je pojasnil. Izpostavil je cesto na Reber na območju Podljubelja, kjer je 19 domačij, pa tudi most v Podljubelju.
Po vodni ujmi v Savinjski dolini potrebni obsežni sanacijski ukrepi
Med najbolj prizadetimi v lanski ujmi so bile občine v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Škoda na infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih je znašala skoraj 837 milijonov evrov. Potrebni so obsežni sanacijski ukrepi, ki še potekajo. Nekateri prebivalci pa bodo morali za vedno zapustiti domove.
Kot so za STA ob obletnici ujme povedali savinjski župani, se je država ob avgustovski ujmi odzvala dokaj hitro, saj so precej hitro dobili povrnjene intervencijske stroške ter predplačilo za obnovo. V prvih dneh po poplavi je bila zelo dobrodošla materialna pomoč uprave za zaščito in reševanje, občani so prejeli tudi pomoč humanitarnih organizacij, pomagali so številni drugi.
Na mozirski občini so povedali, da je bilo v prvih dnevih po ujmi nekaj negotovosti glede plačila potrebne mehanizacije. Veliko ponudnikov je sicer prišlo in kakšen dan ali dva brezplačno nudilo pomoč, občina pa ni imela dovolj sredstev za izvedbo tako obsežnih del. Ko pa so državne institucije organizirale tehnično pomoč in so od države dobili navodila glede evidentiranja stroškov, je bilo veliko lažje, so pojasnili.
Po navedbah županov so bile glavne težave v prvih dneh po poplavah pomanjkanje ustrezne mehanizacije in zagotavljanje ustrezne logistike na vseh področjih. Prav tako so bile težave z nedelujočo telekomunikacijo, nato z elektriko in pitno vodo, preglavice so jim povzročale uničene ceste.
Žalski župan Janko Kos je povedal, da so jim največjo težavo predstavljale ogromne količine odpadkov, ki so se zbirali na urejenih deponijah v Žalcu, Vrbju in Petrovčah, kamor so ljudje dovažali poplavljene stvari.
Braslovški župan Tomaž Žohar je dejal, da so morali po ujmi zagotoviti tudi dovolj primernih bivališč za družine, ki jim je voda povsem uničila domove. Razseljenih je bilo namreč več kot 250 družin. Po njegovem mnenju bi morali za hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo sanacijskih in protipoplavnih ukrepov pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bolj upoštevati sistemske pripombe, ki so bile ustrezno argumentirane in strokovne ter so izhajale iz prakse. Verjame, da bodo pomanjkljivosti odpravljene z dopolnitvijo zakonodaje oz. državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.
Polzelski župan Jože Kužnik meni, da je bil odziv države pri sanaciji Savinje na območju polzelske občine nezadosten, pomanjkljiv in neustrezen. Kot je dejal, je država prek koncesionarja na brežini Savinje v občini nasula polmetrski tampon iz gramoza, za katerega pa je prepričan, da ga bo narasla voda prebila. Po njegovem prepričanju to niso intervencijski ukrepi, temveč zapravljanje davkoplačevalskega denarja.
Del v ujmi prizadetih občanov Zgornje Savinjske doline medtem še čaka na odločitve pristojnih služb o seznamu hiš za odstranitev zaradi prevelike poplavne ogroženosti. Mnogi menijo, da mučno čakanje traja predolgo.
Na seznamu za izselitev iz Strug pri Lučah je 20 stanovanjskih objektov. Lastniki so podali pripombe na ocene v ujmi poškodovanih objektov, saj z njimi niso zadovoljni. Kot je povedal eden od krajanov Paul Orešnik, je bila tržna vrednost hiš ocenjena korektno, a da so jim pristojni nato na račun amortizacije od te tržne vrednosti vzeli 41 odstotkov. Prejeli pa so 10 odstotkov dodatkov za selitev iz Strug in komunalne prispevke. "Tako smo zdaj na 69,5 odstotka tržne vrednosti hiš," je dejal.
V Gornjem Gradu so medtem s seznama objektov za rušenje odstranili 23 od skupno 27 objektov. Pristojni so namreč ocenili, da je na dolgi rok mogoče zaščititi porečje reke Drete, ki jih je poplavila v ujmi.
V občinah Braslovče in Šmartno ob Paki je za odstranitev predvidenih 116 objektov na levem bregu Savinje v Letušu. Kot je povedal župan Žohar, selitvi z levega brega nasprotuje nekaj posameznikov, ki menijo, da bi država morala namesto tega urediti brežini Savinje in Pake. Napovedujejo državljansko nepokorščino, obrniti pa se nameravajo tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Iz dela Letuša, ki leži na desnem bregu Savinje, pa je na seznamu za odstranitev za 50 objektov. Odziv tamkajšnjih krajanov na načrte o odstranitvi je pozitiven.
Tudi v Rečici ob Savinji naj bi se rušenju izognilo nekaj objektov s seznama.
V osrednji Sloveniji se trajnih popoplavnih rešitev marsikje šele lotevajo
Lanske poplave so v osrednji Sloveniji povzročile škodo zlasti na infrastrukturi. Po letu dni marsikje ostajajo pri začasnih prometnih rešitvah oziroma se lotevajo rekonstrukcij. V Kamniški Bistrici, Pšati in na območju Save so v tem času izvedli obsežno čiščenje prekomerno odloženih naplavin, ljubljanske Sneberje bodo zaščitili z nasipom.
Pred letom dni so na območju kamniške občine poplavili vsi pritoki Kamniške Bistrice, prizadete so bile doline Bistričice, Tunjščice, Črne in same Kamniške Bistrice. Razmere so bile na teh območjih katastrofalne, predvsem na cestni in vodni infrastrukturi, prebivalci pa več dni odrezani od sveta. Sprožilo se je tudi ogromno plazov.
Po letu dni od ujme so v teku pripravljalna dela za izgradnjo novega mostu čez Kamniško Bistrico v Stranjah na regionalni cesti med Kamnikom in Stahovico. Rok za izvedbo del je 20. julij prihodnje leto, promet pa bo v tem času potekal izmenično enosmerno po začasnem montažnem mostu, so za STA pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo. Na istem odseku je letos predvidena tudi sanacija vozišča. Še letos se bo začela tudi sanacija vozišča ter usada na cesti med Stahovico in Črnivcem.
Na območju občine Kamnik je po navedbah direkcije v teku tudi sanacija plazu in vozišča na cesti med Podlomom in Kranjskim Rakom, dela pa bodo predvidoma končana do konca tega leta. Letos pa se bo med drugim začela tudi sanacija plazu na cestnem odseku med Stahovico in Kamniško Bistrico, kjer je sicer za nove preglavice neurje poskrbelo tudi minuli konec tedna.
Izredne razmere zaradi poplav in sprožitve plazov so bile pred enim letom tudi v občinah Medvode in Komenda.
V občini Medvode so popravili avtobusno postajo in brežino pri kopališču v Goričanah, podvoz pod železniško progo na cesti Medvode-Goričane, odpravili so posledice petih usadov v dolini Ločnice in plazu Kozomer. V stanje pred poplavami pa so vrnili tudi travnato površino na nogometnem igrišču. V teku je odpravljanje posledic usadov med Trnovcem in Setnico, in plazu na cesti Trnovec-Topol.
Škodo, ki jo je ujma povzročila na objektih in površinah v lasti in upravljanju občine, so ocenili na 13,7 milijona evrov. Občina je oktobra lani prejela predplačilo za sanacijo v vrednosti nekaj nad pet milijonov evrov državnih sredstev, kar znaša približno 40 odstotkov.
V občini Komenda sta bili prizadeti osnovna šola v Mostah in enota vrtca, ki je v isti stavbi kot šola. Z obnovo so začeli takoj, tako da so 1. septembra lani lahko v šoli sprejeli vse učence. Med najbolj prizadetimi prostori je bila šolska telovadnica, ki so jo lahko spet začeli uporabljati sredi septembra.
Na reki Pšati v vasi Suhadole je bil zelo poškodovan most. Glede na to so se odločili za novogradnjo, ki so jo začeli maja. Novi most bo brez sredinske opore in bolj pretočen. Ob tem so se lotili projektiranja treh novih mostov. Predvidevajo, da bodo lahko konec leta izvedli razpis za njihovo gradnjo. Pri nekaj manjših mostovih, ki še čakajo na popravilo, pa so potrebni le manjši posegi.
Vsem gasilskim društvom so letos tudi izplačali razliko med dejansko porabljenimi sredstvi za nakup nove opreme in zneskom, ki ga je priznalo pristojno ministrstvo.
Slike reševanja otrok iz vrtca obšle Slovenijo, novega bodo gradili na poplavno varni lokaciji
Lanska ujma ni prizanesla niti občini Mengeš. Zaradi naraslega potoka Pšata so morali med drugim gasilci iz vrtca Gobica na varno evakuirati več kot 20 otrok. Domačini so razmere pred letom dni opisovali kot katastrofo, ki je ne pomnijo niti najstarejši občani. Velika škoda je nastala na večjem številu občinskih objektov, poškodovana je bila tudi druga občinska infrastruktura.
V občini so takoj po poplavah interventno obnovili celotno občinsko cestno in drugo infrastrukturo. Takoj so začeli tudi z obnovo osnovne šole, ki je bila zaključena že v lanskem letu in športne dvorane, ki je v zaključnih fazah obnove. Hkrati so obnovili tudi zdravstveni dom, kulturni dom, mladinski center, občinske prostore, športni park Topole in teniško društvo ter začeli z aktivnostmi za izgradnjo novega vrtca na poplavno varni lokaciji, so pojasnili na občini. Obnovo so financirali iz državnega proračuna.
dezurni@styria-media.si
Očitno narava ruši hitreje kot država gradi..Vsi bi radi imeli urejeno, denarja pa ni in ga ne bo dokler ne …