Včeraj (23. oktobra 2024) je minilo točno leto dni od zloglasnega zaslišanja nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki preiskuje domnevne politične pritiske na Policijo. Čeprav je del pričanja pred parlamentarno komisijo potekal za zaprtimi vrati zaradi tajnih podatkov, je njeno pričanje (skupaj z nekdanjim prvim možem Policije Boštjanom Lindavom) v javnosti dvignilo precej prahu. Še več, po malce manj kot letu je Policija na tožilstvo pred dnevi vložila kazensko ovadbo zoper premierja Roberta Goloba. Skoraj dve leti so sicer preiskovali trditve Bobnarjeve, potem ko je ta odstopila z mesta ministrice za notranje zadeve in Golobovo početje prijavila na Policijo in KPK. 23. oktobra lani je Bobnarjeva pričala še pred preiskovalno komisijo državnega zbora.

• PREBERITE ŠE: Goloba zapušča generalni sekretar stranke, znano, kdo ga bo zamenjal

Spomnimo: Tatjana Bobnar je premierja Goloba obtožila vmešavanja v delo Policije, kar ni v skladu z zakonskimi okvirji, ki opredeljujejo delo premierja. Šlo naj bi za Golobovo domnevno vmešavanje v delo Policije, in sicer v primeru aretacije ruskih vohunov. Po besedah Bobnarjeve je Golob vztrajal, da se načrtovana aretacija vohunov prestavi, ker bi le-ta sovpadla s proslavljanjem trojne referendumske zmage. Aretacijo so namreč sprva načrtovali 28. novembra lani, nato pa so jo izvedli 5. decembra, torej točno teden dni pozneje.

Kdaj bo pričal Golob in ali sploh bo?

Po prvotnih načrtih preiskovalne komisije bi pred njo svojo verzijo moral podati tudi Robert Golob, toda do pričanja pred komisijo zaradi takšnih in drugačnih razlogov - kljub temu da je bil premier na zaslišanje vabljen - ni prišlo. Predsednik komisije, poslanec državnega zbora Aleš Rezar, ki prihaja iz Golobove stranke Gibanje Svoboda, je sicer še aprila zatrjeval, da bo Golob zaslišan do parlamentarnih počitnic. Do danes pa kljub večkratnim napovedim predsednika komisije do premierjevega zaslišanja pred komisijo ni prišlo. Komisijo, ki se je nazadnje sestala 19. junija letos, smo zato povprašali, kdaj bo premier Golob zaslišan in dobili kar malce presenetljiv odgovor. 

"Preiskovalna komisija je v zadnji fazi priprave I. vmesnega poročila, ki ga bo obravnavala na eni od naslednjih sej. Poročilo se nanaša na domnevno prestavitev aretacije t. i. ruskih vohunov," so nam odgovorili iz omenjene preiskovalne komisije, ki jo vodi Rezar.

"V okviru obravnave te teme zaslišanje predsednika vlade ni bilo predvideno niti ni potrebno, saj za ugotovitev dejanskega stanja obstaja dovolj drugih dokazov," so prepričano odgovorili v preiskovalni komisiji. "Po sprejemu vmesnega poročila bo preiskovalna komisija nadaljevala z delom in izvajanjem dokazov, vezanih na preiskavo domnevnega vplivanja predsednika vlade na Policijo," so še zapisali v odgovoru za Žurnal24. 

Nad odgovorom komisije, ki ga je podala za Žurnal24, je bila presenečena tudi Vida Čadonič Špelič (poslanka NSi), sicer tudi sama članica omenjene preiskovalne komisije. Dejala je, da ni seznanjena s pripravo vmesnega poročila. "Čudim se ugotovitvi predsednika komisije, da zaslišanje ni potrebno. Sama ne poznam dokazov, o katerih pišete. Prav tako mi niso znani razlogi, zaradi katerih ne bi bilo potrebno zaslišati predsednika vlade," nam je dejala Čadonič Špelič. 

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Vida Čadonič Špelič

Kot je prepričana, je "razlog lahko le v predsedniku komisije, ki je član Golobove stranke, ali v Golobu samem, ki noče ali si ne upa pred poslance". Dodala je, da je to "samovolja ali obramba predsednika vlade po sistemu, naj stane, kolikor hoče, on je nedotakljiv". Čadonič Špelič je še prepričana, da "Golob in njegova stranka s tem kažeta popolno ignoranco do državnega zbora, zakonov in ljudstva". "Slabo in nedopustno!" je zaključila Čadonič Špelič. 

Zakaj se Golob izmika pričanju oziroma zakaj se komisija, ki je vodi član Golobove stranke Gibanje Svoboda Aleš Rezar, izmika zaslišanju na temo ruskih vohunov, vedo le v Gibanju Svoboda, a dejstvo je, da so lahko pričanja pred parlamentarno komisijo zelo obremenjujoča. Če Golob na zaslišanju ne bi govoril resnice, bi tvegal novo kazensko ovadbo in celo do tri leta zapora, saj 1. odstavek 284. člena kazenskega zakonika pravi, da "priča, izvedenec, cenilec, prevajalec ali tolmač, ki pred sodiščem, v postopku o prekršku, parlamentarne preiskave, za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, v drugem disciplinskem ali upravnem postopku po krivem izpove, izvedenec ali cenilec, ki da lažno pisno mnenje, ali prevajalec, ki da lažni pisni prevod, se kaznuje z zaporom do treh let".

Ne bi bil prvi premier, ki bi ga zaslišala komisija

Naj za konec še dodamo, da Robert Golob ne bi bil prvi predsednik vlade, ki bi bil zaslišan pred preiskovalno komisijo državnega zbora, v preteklosti je namreč na zagovor moral tudi Janez Janša, ki je bil zadnji od predsednikov vlad, ki so pričali pred parlamentarno komisijo. Zgodilo se je leta 2022, ko je Janša zavrnil vse očitke o domnevnem nezakonitem financiranju stranke SDS in povezavah med investitorji Nove24TV in madžarsko vlado.  

Foto: Epa Janez Janša

Skok v preteklost razkrije, da je pred preiskovalno komisijo državnega zbora stopil tudi nekdanji premier Borut Pahor, tedaj sicer v vlogi predsednika republike. Šlo je za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6, ko je bil namreč ta projekt izpeljan, je bil Pahor predsednik vlade. 

Vabila predsednikom vlad na zaslišanja torej niso nič novega, novo je le to, da se premier Golob izmika zaslišanju – podobno se dogaja tudi v postopku KPK. Vprašanja, zakaj še ni stopil pred preiskovalno komisijo in ali bo v to storil v prihodnje, smo poslali tudi na stranko Gibanje Svoboda, a do zdaj odgovorov še nismo prejeli. 

dezurni@styria-media.si