Prvi januar bo s svojimi 86.401 sekundami tako najdaljši dan v letu 2009. In zakaj sploh bo leto 2009 daljše za eno sekundo?
Uskladitev je po besedah astronoma Borisa Khama potrebna zato, ker gibanje Zemlje okoli Sonca ni enakomerno, saj naš planet včasih namesto običajnih 86.400 sekund za obrat/rotacijo porabi sekundo več. Za uskladitev je zato vsake toliko časa treba dodati sekundo.
Pojav je podoben prestopnim dnevom, ki jih dodajamo vsaka štiri leta, saj Zemlja za dokončanje poti okoli Sonca namesto koledarskih 365 dni dejansko potrebuje 365 dni in šest ur. Dodajanje prestopnih sekund ima isti vzrok, vendar pa se dodajajo zgolj po potrebi.
O tem, kdaj bomo dodali sekundo, odloči mednarodni sistem v Parizu, ki skrbi za nadzor vrtenja Zemlje (IERS). Zadnjič smo sekundo letu dodali leta 2005, naslednjo pa bomo dodali leta 2012 ali 2013.
Dodajanje sekunde bo potekalo tako, da se bodo 31. decembra ob 23.59.59 po Greenwichu (GMT) svetovne ure premaknile za dodatno sekundo. Ker je GMT eno uro za srednjeevropskim časom, bomo v Sloveniji dodatno sekundo lahko prišteli v prihodnje leto.
Deset sekund razlike od leta 1972
Medtem ko je v vsakdanjem življenju sekunda več ali manj nepomembna, pa je še
kako pomembna za atomsko uro, ki najbolj natančno meri čas. Uri zagotavljajo natančnost cezijevi
atomi v njeni notranjosti s frekvenco elektromagnetnega valovanja, ki ga sevajo. Od leta 1967 je
atomska sekunda baza za uradno merjenje časa. Zaradi neenakomerne rotacije Zemlje se je od leta
1972 ustvarilo že za deset sekund razlike med časom, ki ga merijo atomske ure, in med časom, ki ga
je Zemlja dejansko "potrebovala" za vsakodnevno rotiranje.