V času negotovega sestavljanja koalicije so se v javnosti spet pojavila ugibanja o spremembah volilnega sistema.

Pogovor da, dogovor ne

V Pozitivni Sloveniji (PS) Zorana Jankovića priznavajo, da so se s prvakom Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezom Janšo pogovarjali tako o spremembi referendumske zakonodaje kot “o tem, ali je možno v Sloveniji vpeljati večinski volilni sistem”. Dodajajo, da se sami zavzemajo za “kombiniran volilni sistem po nemškem vzoru”. V SDS pravijo, da s stranko PS niso dosegli nikakršnega dogovora o spremembi volilnega sistema. Ne skrivajo, da si želijo dvokrožnega večinskega sistema, za katerega pravijo, da je pošten. Janša dodaja, da bodo razprave o večinskem volilnem sistemu aktualne, če poskus sestave koalicije ne bo uspel tudi v drugem poskusu. “Mislim, da je to edina pot iz položaja, v katerem je Slovenija,” pojasnjuje.

Še vedno nestabilnost

V Državljanski listi Gregorja Viranta (DLGV) niso želeli odgovarjati na vprašanje, ali bi ob morebitni uvedbi večinskega sistema izpadli iz parlamenta. Menijo, da “z vidika politične konkurence ne bi bilo dobro, če v parlament pridejo le dve ali tri stranke”. V Slovenski ljudski stranki (SLS) prednost večinskega sistema vidijo v manjšem številu političnih akterjev in njihovih interesov, “čeprav tudi to, kot kažejo izkušnje nekaterih držav, še zdaleč ne pomeni politične stabilnosti”.

Prioriteta je koalicija

V Novi Sloveniji odgovarjajo, da je za “spremembe volilnega sistema potrebna ustavna večina, kar pa je v tem trenutku nemogoče doseči”. Dodajajo, da je zdaj prioriteta sestava vlade. Podpredsednik Socialnih demokratov (SD) Miran Potrč opozarja, da je mogoče pri večinskem sistemu “z relativno majhnim odstotkom glasov volilcev osvojiti absolutno večino poslanskih glasov in absolutno oblast”. Na primeru Madžarske dokazuje, da lahko zmagovalna stranka temeljno “spremeni politični sistem in povzroči resno krizo. Proporcionalni sistem pa terja odgovorne stranke, pripravljene za dogovarjanje.”