Nasprotujejo širjenju letališča v Bovcu
Podobno, kot so na zborih krajanov v Cerkljah ob Krki nasprotovali širjenju tamkajšnjega letališča in kot je občinski odbor Zares – nova politika Piran nasprotoval širitvi letališča Portorož, češ da že od leta 1996 ustvarja izgubo, je med aktualnejšimi zadnjimi primeri ideja o razširitvi Letališča Bovec.

"Najprej je bila ideja, da se letališče bolje uredi, steza asfaltira in dogradijo ustrezne stavbe za kontrolo letenja in primeren hangar ter uredi ploščad za helikopterje, ki sodelujejo predvsem pri reševanjih v gorah in oskrbi nekaterih postojank. Pobuda je kasneje prerasla v načrt, da se letališče uredi tako, da bodo na njem lahko pristajala tudi manjša potniška letala, zraven pa bo še velik športni center s stadionom, atletsko stezo in dirkališčem za karting ter pripadajočimi stavbami, in seveda tudi parkirišče za 200 avtomobilov," pravi Amadej Trnkoczy iz Civilne iniciative Bovško polje, ki takšni razširitvi ostro nasprotuje.  

''Kot če bi gradili letališče v Tivoliju''
"To je letališče z dolgo tradicijo športne narave, predvsem ljubiteljev športnega letenja, zlasti jadralnega. Bovec leži v kotlini, kjer je hrup kot vir onesnaževanja zelo poudarjen. Po našem mnenju gre za pretiran razvoj. Samo hangar s 300 kvadrati naj bi razširili na 2650 kvadratov, kar je devetkrat več. Letališče leži na Bovškem polju, edinstveni krajinski vrednoti, ki je sedanje stanje letališča ne moti. Mi smo trdno prepričani, da je širitev v nasprotju z razvojem turizma, da gre za razvoj v neko drugo smer," še doda Trnkoczy in za primerjavo pove, da je vse skupaj podobno, kot če bi gradili letališče v parku Tivoli.

V iniciativi ne nasprotujejo razvoju letališča, a naj bo ta bolj v pluralno smer, ne le v letalstvo. Zdajšnja ideja investicije po mnenju Trnkoczyja s tipičnim bovškim turizmom, primernim za zavarovana območja in občutljiva naravna okolja, nima nič skupnega. Ob tem poudari tudi finančne probleme, predvsem za vzdrževanje letališča, ki bi na leto stalo nekaj sto tisoč evrov, in se sprašuje, odkod bo občina dobila ta denar. "Pričakovati, da bo v Bovcu z letališčem zaživela neka ekonomska kategorija za prevoz turistov po zraku, je čista iluzija,'' še doda.

Za pojasnila smo prosili tudi pristojne na Letališču Bovec. Prosili so nas, naj zaradi obilice dela pokličemo v popoldanskih urah.

Težave so v zaledju
Nekateri poznavalci menijo, da težava slovenskega letalskega prometa ni v majhnih letaliških zmogljivostih ali slabih letalskih prevoznikih, temveč so glavni problem gospodarstvo, proizvodnja in turizem. Ti imajo premalo zmogljivosti, da bi dežela živela od tega, je za časnik Finance dejal Janez Lapajne iz švicarskega podjetja JYL, obenem pa je slovensko gospodarstvo preveč vezano na uvoz. Tako potreb po prodaji v tujino ni, s tem pa tudi ni potreb po letalskih potovanjih.

Evropsko povprečje na področju letalskega prometa je več kot dva potnika in pol na prebivalca, kjer prednjačijo predvsem dežele z visoko stopnjo razvitosti turizma, skandinavske dežele in tudi majhne države v srednji Evropi. Slovenija pa za drugimi evropskimi državami, je poudaril Lapajne, močno zaostaja, saj pride na prebivalca zgolj 0,75 potnika, še navaja časnik.

Letališče Jožeta Pučnika na 127. mestu
Statistika. Po podatkih statističnega urada je leta 2009 na tri slovenska mednarodna letališča prispelo 25.524 letal, kar je približno toliko kot leta 2008.
Število potnikov na treh slovenskih mednarodnih letališčih je lani doseglo 1,46 milijona, kar je 14 % manj kot leta 2008, a hkrati petkrat več kot leta 1992.

Preko Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je lani potovalo 1,42 milijona potnikov, kar je za 14 % manj kot leta 2008. Na rednih linijah je največ potnikov potovalo na relacijah med Slovenijo in: Nemčijo (16 %), Združenim kraljestvom (12 %), Turčijo (8 %), Francijo (8 %) in Srbijo (7 %). Največji slovenski letalski prevoznik je v letu 2009 prepeljal 1,14 milijona potnikov.

Največje slovensko letališče, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, je bilo po številu potnikov leta 2008 na 127. mestu v Evropski uniji.