Generacija, ki bo plačevala za bodoče upokojence, bo bistveno manjša od generacije, ki se upokojuje, je v svojem pozivu za razumno prilagajanje demografskim spremembam s pokojninsko reformo opozoril minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
V zadnjih desetih letih se je pri nas razmerje med delavci in upokojenimi poslabšalo z 1,71 delavca na upokojenca na 1,54, po Gasparijevih besedah pa je v večini drugih evropskih držav to razmerje okoli dva delavca na enega upokojenca.
Pokojninski računi. Mitja Gaspari je predstavil negativne strani morebitne vpeljave osebnih pokojninskih računov, kot jih predlaga SDS.
Poudaril je, da se v ta račun vplačuje celih 40 let delovne dobe, pokojnina je neposredno sorazmerna s plačo.
Pri minimalni plači je minimalna tudi pokojnina.
Hkrati ta sistem ne priznava služenja vojaščine ali števila otrok. Delovna doba se podaljšuje s pričakovanim doživetjem.
“Položaj se bo še poslabšal, če se ne bi zgodila izjemna situacija, ko bi začeli rojevati v povprečju po štiri otroke ali bi imeli ogromno imigracijo, ki se ne bi upokojevala,” je dodal Gaspari.
Druga nerealna možnost, ki jo omenja, je, da bi mladi delali deset ur na dan ali pa bi bila aktivna populacija najproduktivnejša v Evropi. Hkrati se podaljšuje pričakovana življenjska doba.
Brez pokojninske reforme bi tako, kot kažejo Gasparijevi podatki, leta 2025 za pokojnine namenjali 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda, s pokojninsko reformo pa predvidoma 10,6 odstotka.
“Razlike v deležu BDP so najočitnejše do leta 2020, predlagani sistem pa lahko normalno deluje do leta 2025, ne pa dlje,” je dejal Gaspari. To pomeni, da bo takrat potrebna nova reforma.
Manjši fiskalni učinki
Gaspari je zavrnil očitke sindikatov, da bi vse fiskalne težave rešili z ustvarjanjem novih delovnih mest, saj teh ni mogoče ustvariti “od danes do jutri”, ampak s postopnim oživljanjem trga dela.
Povečanje dohodninske stopnje bi imelo razmeroma majhne učinke, podobno razširitev osnove za prispevke. Izenačenje prispevkov delodajalcev z delojemalčevimi pa bi zmanjšalo konkurenčnost podjetij, je dodal Gaspari.
Zvišanje davka na dodano vrednost po njegovem mnenju ni najboljša rešitev, saj bi poslabšalo položaj revnejših zaradi podražitev, zato za zdaj ni predvideno. Koliko bi doprinesel davek na nepremičnine, še niso izračunali.