Predsednik komisije za otroke s posebnimi potrebami pri strokovnem svetu za izobraževanje, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, je na današnji tiskovni konferenci govoril o tem, kako šolanje na daljavo vpliva na učence in kakšne bodo dolgoročne posledice. 

Epidemija covid-19 "Posttravmatska stresna motnja je 'simbol časa' kot histerija v začetku 20. stoletja"

Izpostavil je, da otroci v Sloveniji živijo v zelo spodbudnem okolju, kar potrjuje tudi lestvica mednarodne organizacije Save the children. "Leta 2017 je bila Slovenija na prvem mestu, zraven so države, ki jih imamo za svetilnik kakovosti življenja otrok - Norveška, Finska, Švedska in Nizozemska," je poudaril Lešnik. Leta 2018 in leta 2019 si je Slovenija prvo mesto delila s Singapurjem. "Morebiti je eden od razlogov, da se toliko ukvarjamo s temi skrbmi, ta kontekst - šolski sistem je eden od tistih, ki zagotavlja visoko kakovost njihovega življenja."

"Tesnobo najbolj krepi negotovost. Otroci potrebujejo optimizem, da se ukvarjajo s stvarmi, s katerimi se radi ukvarjajo, ne pa, da so bombardirani z vprašanji, ki vzbujajo tesnobo."

Kristijan Musek Lešnik

Poudaril je, da so se otroci vrnili v šole oz. se bodo vrnili v šole, ki bodo takšne kot prej. "Isti ljudje delajo v njih, nekaj stvari je spremenjenih, mislim, da je treba poudarjati to, kar ostaja enako, in se prilagoditi okoliščinam," je dejal Lešnik. 

Travmatično je bilo za otroke v Bergamu

Izkušnje, ki so jo doživeli slovenski otroci, po besedah Lešnika ne gre enačiti s travmatičnim dogodkom. "Ta se je gotovo zgodil otrokom v Bergamu, slovenskim otrokom pa se ni zgodil travmatski dogodek," je poudaril Lešnik. "Velika večina otrok bo prestala obdobje brez velikih travmatskih posledic. Nekateri bodo imeli negativne spomine, da so denimo ostali brez valete in podobno. Pričakovati je, da otroci ne bodo množično travmatizirani. Ne zdi se mi spodbudno, da s prispevki o tem, kakšno travmo bo šolanje od doma povzročilo otrokom, spodbujamo stres pri starših in posledično pri otrocih."

"Slovenskim otrokom se ni zgodil travmatski dogoek, pač pa ena velika sprememba navad, rutin in življenjskega sloga. Brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo obdobje korone prestala brez kakršnih koli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase, ki bo za nekatere bolj grenak, za tiste, ki so ostali brez valete, brez maturantskega plesa ali nekaterih drugih pomembnih reči."

Kristijan Musek Lešnik

Foto: Profimedia Učenec - soba

Poudaril je, da so otroci pogosto bolj odporni na spremembe kot odrasli. "Govorim za večino, za manjši del otrok bo to težko obdobje," je poudaril Lešnik. "Gre za otroke, ki so živeli v okolju stresa in tesnobe, kjer so se vsak dan prebirale katastrofične napovedi. Druga skupina otrok, ki bodo imeli težave, so tisti iz nefunkcionalnih družin - to so otroci, ki so imeli že prej šolo za varno zatočišče. Zanje je treba poskrbeti in za to imamo mehanizme."

Tesnoba, dolgčas in osamljenost

Omenil je raziskavo, ki jo je na 6000 otrocih in starših izvedla organizacija Save the children. "Izkazalo se je, da je 1/4 otrok občutila tesnobo, 1/4 pa jih je doživljala občutke dolgčasa in osamljenosti," je navedel Lešnik. "Na Finskem so otroci poročali o izčrpanosti otrok, podobno tudi v Sloveniji, medtem ko je učence v Nemčiji skrbelo, ali bodo lahko uspešno končali šolsko leto." 

Pri nas se je po besedah Lešnika izkazalo, da imajo otroci nekaj težav s socialno izolacijo in občutki osamljenosti. "Nekateri otroci imajo težave, a večina teh težav bo izzvenela, ko se bo stanje normaliziralo," je poudaril Lešnik. "Manjšina bo pa potrebovala podporo in pomoč. Vse to bo odvisno od tega, koliko časa bodo ukrepi še potrebni. Razlika bo, ali se bodo učenci v šole vrnili šele septembra ali že prej, da se vzpostavi rutina, ki jo otroci potrebujejo."

Tudi pozitivne posledice šolanja na domu

Izpostavil je tudi, da so ukrepi zaradi epidemije novega koronavirusa prinesli tudi nekatere pozitivne posledice. "Otroci so v teh situacijah razvijali zmožnosti prilagajanja, soočanja s situacijami, nekateri so pokazali ogromno količino ustvarjalnosti, vztrajnosti," je dejal Lešnik. "Del otrok, predvsem mladostnikov, je povedal, da jim delo na daljavo ustreza - to bi bilo treba upoštevati, ko bomo razmišljali, kako naprej."

Foto: Profimedia Učenec

Pomembno vprašanje pri vračanju v šole bo povezano z razlikami med učenci in dijaki, ki so se v času šolanja na daljavo poglobile. "Ne govorimo samo o znanju," je poudaril Lešnik. "Zapostavljeni sta bili skupina otrok s posebnimi potrebami in nadarjeni oz. najbolj sposobni šolarji."

Iz šol bi lahko odstranili del balasta

Poleg tega se je pokazalo, da smo se v zadnjih letih ukvarjali s kognitivnim, manj s čustvenim in socialnim delom. "Tisto, kar otroci sporočajo, je, da so se učitelji preko zooma več pogovarjali o tem, kako se počutijo, kako doživljajo svet okoli sebe - to bi bilo treba ohraniti še naprej," je dejal Lešnik. "Človek je socialno bitje, otroci potrebujejo telesen stik, kontakt, objem - to so stvari, o katerih se bo treba pogovarjati Izpostavilo se je tisto, kar smo mnogi opozarjali že prej - mogoče je ta izkušnja priložnost, da se prilagodijo učni načrti, da se del balasta odstrani. Otroke in odrasle je treba opremiti z veščinami, da bodo lahko v prihodnosti prebrodili morebitne težke trenutke in krize."

Maske v šolah ostajajo

Musek Lešnik se zaveda, da maske, ki pokrivajo obraz, hkrati prikrivajo pomemben "signal počutja", a dodaja, da dokler zdravstvena stroka pravi, da moramo maske nositi, ukrep ostaja. "Ne moremo posegati na njihovo področje, želimo pa si, da se stvari čim prej vrnejo na normalo. Virus ostaja, od nas je odvisno, kako bo prihodnost izgledala. Ali se bomo vračali postopno v normalo, ali pa bomo spet zapirali šole," je pojasnil.

Povečano število samopoškodb in poskusov samomorov

Otroški psihiatri so že poročali o povečanem številu poskusov samoomorov in poskusov poškodb. "Del otrok živi v težkih pogojih, zato je bilo jasno, da bo, kjer se dogaja nasilje v družini, v času izolacije to še eskaliralo. Te stiske moramo prepoznati in otrokom pomagati," je dejal Musek Lešnik. Je pa po njegovih besedah to vprašanje namenjeno ne le šolskemu sistemu, temveč tudi zdravstvenemu in socialnemu resorju.

Večjemu stresu so bili v tem času izpostavljeni tudi učitelji in učiteljice. Opravljali so namreč dvojno vlogo: bili so starši, ki so morali lastnim otrokom pomagati pri šolanju doma, in učitelji, zadolženi za svoje učence. Predlagal jim je, naj se obrnejo na strokovne organizacije, ali pa težave rešujejo s kolegialno pomočjo. 

dezurni@zurnal24.si