Del nove zdravstvene reforme, ki je ključni cilj aktualne vlade, je namreč tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po mnenju ministra je obstoječa oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bila implementirana pred tremi desetletji, danes daleč od tistega, za kar je bila zamišljena.
"Najprej bo treba najti 600 milijonov evrov, ki jih sedaj prispevamo iz lastnih žepov. In v luči vsega, kar nas čaka kot starajoče se prebivalstvo, izračunati, koliko denarja za zdravstvo bomo potrebovali. Ob tem, da je verjetno nesmiselno obremenjevati plače z zvišanjem prispevne stopnje, kar je bilo nenazadnje tudi jasno navodilo - torej breme plač moramo zmanjšati in treba je poiskati druge vire," je dejal.
Ta razprava bo po oceni Bešiča Loredana na vrsti pozno jeseni z ustreznimi izračuni, sledila bo natančna odločitev, kako ukiniti oz. nadomestiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Možnosti je več, je dodal.
Pri vseh treh zavarovalnicah, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se po ministrovih besedah že kaže trend, posebej v letu 2022, pa tudi letos, da to zavarovanje prinaša bistveno večjo izgubo, kot so mislili in "se že na glas govori o dvigu premije". "Pa ne za malo: za 10 evrov. In tudi s tem se bomo morali jeseni soočiti," je napovedal.
Spregovoril je tudi o urejanju čakalnih seznamov. Kot je ocenil, je to področje urejeno v 99 odstotkih. "Imamo čakalne sezname, ki držijo, tudi ostajajo konstantni. Podatki kažejo, da se je v letu 2022 storilnost oziroma produktivnost že približala na raven iz leta 2019, čeprav še nismo tam ... V letu 2023, januarja, februarja in marca, se kaže bistveno večja učinkovitost zdravstvenega sistema," je dejal.
A se je, kot je opozoril, povečal tudi priliv bolnikov. "Ta 'post-covidni rep' obravnav kroničnih bolnikov, onkoloških bolnikov in drugih, ki se je povečal, nam verjetno povzroča, da bodo čakalne dobe še nekaj časa takšne, kot so. Osebno pričakujem, da bi se do jeseni ob taki produktivnosti, ki jo imamo danes v zdravstvenem sistemu, moral ta trend obrniti navzdol," meni.
Do 1. aprila naj bi bili sprejeti preostali kadrovski standardi in normativi za zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Bešič Loredan ob tem pojasnjuje, da je 1. april okvirni datum. "Dejanski standard in normativ dela vseh zaposlenih v zdravstvu bo možno postaviti šele takrat, ko bomo imeli mrežo. Ko bomo imeli mrežo, ko bomo imeli število akutnih postelj, negovalnih, paliativnih postelj, bomo lahko videli, kako naprej," je dejal.
Meni, da so na dobri poti, da v letošnjem letu standarde sprejmemo: "Potem se moramo pa prešteti in se vprašati, kdaj jih lahko implementiramo. Če bomo standarde prehitro implementirali, bomo imeli samo še več postelj v sistemu, ki bodo prazne."
Poudaril je, da mora biti strategija prenove slovenskega zdravstvenega sistema v dobršni meri zaključena 1. januarja 2025 in "dokončno v celoti v celem paketu" implementirana 1. januarja 2026. "Več časa nimamo," je opozoril minister.
Post-cepilni, ne pa post-kovidni. Še vedno ni prepozno, da 'stroka' prične s strokovnim izobraževanjem.
Blišč in beda golobizma! Obljube, sprenevedanja, norčevanje in blef iz butastega naroda, ki mu naseda! Bravo, plešite!
Hahahaha kaj tale minister je prevzel še funkcijo vladnega zabavljača? Toliko cvetk v eni izjavi za javnost, jih lahko samo …