Aktivnosti na področju projekta Prijava premoženja in odmera davka je Durs začel v drugi polovici leta 2008, ko so pri obdelavi, spremljanju in preučevanju podatkov zaznali vse več pojavov nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev fizičnih oseb, ki so davčni zavezanci v Sloveniji, so povedali na Dursu.

Kot so pojasnili, v primeru, ko ugotovijo precejšno nesorazmerje med zavezančevim premoženjem in njegovimi napovedanimi dohodki, uvedejo davčni inšpekcijski nadzor. Predmet nadzora je odmera dohodnine od ugotovljenega prirasta premoženja, ki ga fizična oseba ne uspe pojasniti. Torej se za nepojasnjen del premoženja šteje, da izhaja iz zatajenih dohodkov.

Durs je iz tega naslova leta 2009 odmeril 2,763 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, predlani 3,499 milijona evrov, lani 10,099 milijona evrov, v letošnjem prvem četrtletju pa 1,2 milijona evrov. Kot je izračunal časopis Dnevnik, to pomeni, da 132 fizičnim osebam ni uspelo pojasniti, na kakšen način so pridobili premoženje v skupni vrednosti okoli 58 milijonov evrov.

Zaključili 137 inšpekcijskih nadzorov

"Do sedaj je le petim zavezancem v postopku uspelo dokazati izvor premoženja," so poudarili na Dursu, kjer so doslej zaključili 137 tovrstnih davčnih inšpekcijskih nadzorov. Na Dursu so zelo zadovoljni, ker se je na tem področju v Sloveniji izoblikovala pravna praksa, ki potrjuje pravilnost in zakonitost odločitev Dursa.

Hkrati so navedli, da število preiskav letos bistveno ne bo odstopalo od podatkov iz prejšnjih let. Ti postopki so namreč tako po vsebini kot postopkovno izredno težavni in kot taki terjajo specifičen metodološki pristop k nadzoru. Zato so ti nadzori praviloma dolgotrajnejši kot redni davčni inšpekcijski nadzori in v povprečju trajajo nad šest mesecev.

Boj proti utaji davkov je v zadnjem času v ospredju po vsej Evropi, zlasti v Italiji, z nedavno odmevno akcijo med znanimi osebnostmi pa tudi na Hrvaškem.