Foto: Boštjan Tacol Manca Borko V pogajanjih, ki so se z objavo novega predloga za obdavčitev nepremičnin končala v ponedeljek, so bili najuspešnejši kmetje. Precej manj, a vseeno nekaj, so uplenili gospodarstveniki, najkrajšo pa so – vsaj glede izkupička iz javne razprave – potegnili navadni državljani. Tudi verske skupnosti se ne morejo pohvaliti z dobrim izkupičkom, saj se je iz zakona že izvzeta obdavčitev sakralnih objektov vanj vrnila, verjetno tudi zaradi prevladujočega javnega mnenja, da jih obdavčitev ne sme izvzeti. V načrtovani shemi prihodkov iz “neuradne” vmesne različice je tako zazevala nekaj deset milijonov velika luknja. To bi lahko pokrila le obdavčitev praznih oziroma nerezidenčnih stanovanjskih objektov. Predvidene prihodke je vlada – še pred sprejemom zakona – “daljnovidno” že vključila v proračun za prihodnje leto.

Popusti

Živelj, ki ni sedel za pogajalsko mizo vladne palače, ni v javni razpravi iztisnil niti desetinke odstotka popusta. V besedilu vlada sicer nekje vmes obljublja, da bo nekoč zakon "omogočal postopno zniževanje davčne obremenitve drugih virov, predvsem dohodkov". Verjemite, če želite, a dejstvo je, da so bili v tem trenutku in pri tem davku najuspešnejši tisti, ki so vihteli največjo gorjačo. Kmetje so zagrozili s traktorji na ulicah, gospodarstvo na kolenih je milo prosilo, cerkev pa še obljublja ustavno sodišče, kar očitno ne zaleže kaj dosti. Državljani pa bomo lahko le – plačali. Od praznih stanovanj kakšnega hudega izkupička verjetno ne bo, obdavčitev večinoma na drobiž ocenjenih črnih gradenj pa je le pesek v oči naroda.