Do konca marca bi morala biti sprejeta odločitev, kako se bodo spremenili višina odpravnin in odpovedni roki. Do takrat na ministrstvu za delo načrtujejo sklenitev pogovorov s socialnimi partnerji, a le o teh dveh temah.
Peter Pogačar, prvi mož direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, namreč pravi, da razmišljajo o dveh paketih sprememb delovnopravne zakonodaje.
| SINDIKATI | DELODAJALCI |
| višji prispevki, odpravnine za zaposlitev za določen čas |
nižja javna poraba |
| nadomestila tudi za delavce, ki delajo v javnih delih |
lažje odpuščanje |
| uvedba kvot za agencijske delavce | racionalne javni sektor in razbremenitev plač |
Tako bodo dopusti, prerazporejanje delavcev, odmori med delovnim časom in število dni dopusta šele v drugem paketu sprememb, ki pa bo predvidoma moral biti nared do konca leta, pove Pogačar.
Predpisi mlinski kamen
˝Če se podjetju naročila zmanjšajo, ima sicer možnost odpovedi iz poslovnih razlogov, a mora narediti program presežkov, upoštevati varovane kategorije in presežnim delavcem vročiti odpovedi. Potem začnejo teči odpovedni roki in mimo je že devet mesecev, v katerih ima delodajalec na plačilni listi delavce, na računu pa nima denarja. Nato mora izplačati odpravnino, kar ga lahko finančno potopi,˝ je prepričan Pogačar, ki poudarja:
“Kriza je tudi opozorila, da so nadomestila prenizka in da so določene kategorije ljudi precej slabše varovane od drugih – na primer mladi, ki so večinoma zaposleni za določen čas. To varnost in lažje odpuščanje želimo uravnotežiti.”
Nedotakljiva malica
Šef zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je sicer že napovedal, da so se o spremembah delovne zakonodaje pripravljeni pogajati. A ne o odmoru za malico, ki mora po njegovem ostati znotraj delovnega časa, ne dajo pa niti dodatka na delovno dobo.
Če bi se mu odpovedali, bi se delavske plače znižale tudi za 20 odstotkov, ocenjuje Semolič. Delodajalci pa si želijo, kot pravi Samo Hribar Milič z gospodarske zbornice, prilagoditev zaposlovanja in odpuščanja evropskim standardom.