Če pa bomo sprejeli načrtovane ukrepe, je po njegovih besedah napoved Umarja o vnovični gospodarski rasti v letu 2014 uresničljiva.

"Slovenija je od začetka krize v letu 2009 v padanju in to padanje še vedno zaustavljamo. Ni mogoče iz prostega padanja preiti v rast," je v pogovoru za Pop TV dejal Janša.

Kljub temu da so z zakonom za uravnoteženje javnih financ proračunski primanjkljaj zmanjšali za polovico, se mora država tudi v letošnjem letu zadolževati.

Po njegovih besedah je Slovenija od padca bonitetnih ocen avgusta dala nekaj zelo jasnih signalov, zaradi katerih se je njen položaj izboljšal. Od tega, kaj bo DZ sprejel prihodnji teden - v obravnavi sta zakona o sanaciji bank in o državnem holdingu - pa bo po njegovih besedah v veliki meri odvisno, ali se bo naš položaj tako izboljšal, da oktobra s tem ne bo problemov.

Poseči bo treba v javni sektor

Koliko ljudi bo odpuščenih v javnem sektorju, Janša danes še ni mogel povedati. Pojasnil je, da proračun le določi razporeditev odhodkov, med drugim tudi maso denarja za plače. Od tega, kolikšna bodo ta sredstva, pa je tudi odvisno, kolikšne bodo plače v tistih delih sistema, ki se financirajo iz državnega proračuna, in koliko ljudi bo lahko zaposlenih.

Pri tem je Janša opozoril, da je v času krize zaposlenost v gospodarstvu padala, v javnem sektorju pa se je povečevala. To po njegovih besedah ne bi bilo narobe, če bi imeli gospodarsko rast in bi to lahko plačali. A denarja zmanjkuje, rezerv na ostalih proračunskih postavkah praktično ni več.

Poseči bo treba tudi v to postavko, je pa mogoče poiskati rezerve tudi pri drugih stroških dela, ne le odpuščanju, je dejal Janša.

Opozoril pa je, da pa je to odvisno tudi od podsistema do podsistema; so deli javnega sektorja, kjer je število zaposlenih morda celo premajhno in so deli, kjer je to število bistveno višje, kot je bilo pred desetletjem, ko so stvari ravno tako funkcionirale.

Zdaj predlagana pokojninska reforma je drugačne od prejšnje, temelji na predlogu sindikatov, dvig pokojninske dobe za pet let že sam po sebi rešuje pokojninsko blagajno za nekaj let, so pa predlagani še drugi ukrepi, med drugim "očiščenje" pokojninske blagajne, je rešitve povzel premier.

Verjame v slabo banko

Vlada po njegovih besedah uvaja slabo banko zato, da davkoplačevalci ne bi vsako leto dali neposredno iz proračuna na stotine milijonov evrov. "Delamo na tem, da bodo ti deleži čez nekaj let veliko več vredni in se jih bo bistveno dražje prodalo." O prodaji državnega premoženja pa je predsednik vlade dejal, da bodo prodali tisto, kar se bo dalo dobro prodati, prej pa treba sistem urediti in narediti slovensko gospodarstvo, da bo privlačno za tuje investicije.