Ministrstvo za notranje zadeve v pojasnilih na svoji spletni strani trdi, da velja omejitev zbiranja največ 50 oseb tudi v zasebnih prostorih, dvoranah ter celo da zaključene skupine na zasebnih slavjih ne smejo biti večje od 50.

Tudi vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci nedvoumno zatrdil, da prepoved zbiranja več kot 50 ljudi velja tudi za zasebne prireditve. Posnetek si lahko ogledate spodaj. 

A to ne drži. V uradu Varuha človekovih pravic menijo, da odlok o prepovedi zbiranja velja le za javna mesta, enako meni odvetnik Boštjan Verstovšek, zdravstveni inšpektorat pravi, da nadzor lahko izvaja le na javnih površinah. Zdaj so to, da odlok ne velja za zasebne prostore, končno priznali tudi na ministrstvu za notranje zadeve. 

Vprašljivo je celo, ali je namen zakona dovoliti omejitev zbiranje na odprtih javnih mestih. "Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 92/20 in 96/20) je bil sprejet na podlagi 3. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki daje pravno podlago za prepoved zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni. Ukrep prepovedi zbiranja po 3. točki 39. členu ZNB naj bi se torej nanašal na javna mesta, ki so podobna šolam, kinodvoranam ali javnim lokalom – predvidoma gre torej za zaprta javna mesta, saj so vsi izrecno našteti primeri zaprta javna mesta (ne pa denimo odprt javni trg ali park). To so mesta, ki so namenjena javnosti ali skupni rabi ne glede na lastništvo ali pravico uporabe," pojasnjujejo v uradu Varuha človekovih pravic Petra Svetine.

V vsakem primeru pa bi zbiranje odlok lahko prepovedal izključno na javnem mestu, ne pa na zasebnem. "Na tej zakonski podlagi sprejet ukrep bi tako lahko prepovedal tudi zasebno zbiranje ali druženje, vendar na javnem mestu, ne pa zbiranja na zasebnem mestu (odprtem ali zaprtem), za katerega velja, da ni odprto za javnost ali namenjeno javnosti (denimo piknika na dvorišču zasebne hiše, ki se ga udeležijo povabljeni prijatelji in družinski člani). Sledenje bi namreč v praksi mnogokrat predstavljalo tudi poseg v kakšno drugo človekovo pravico ali temeljno svoboščino (denimo v pravico do zasebnega življenja)," pravijo v uradu varuha.

Zdravstveni inšpektorat pravi, da ni pristojen

Globe zaradi kršitev odloka izreka zdravstveni inšpektorat, kjer pa so nam na poizvedovanje, ali so že opravili kakšen nadzor na poročnem slavju ali praznovanju rojstnega dne, odgovorili, da "Zdravstveni inšpektorat RS lahko izvaja nadzor le na javnih mestih in površinah". Torej tudi če bi odlok veljal za zasebna mesta, kot trdita Kacin in Hojs, je vprašanje, kdo bi vas kaznoval, če bi imeli na poroki več kot 50 svatov. Na inšpektoratu so nam povedali, da od policije predloga za uvedbo prekrškovnega postopka zaradi kršitve tega odloka še niso prejeli. Bo pa zelo zanimivo videti, kaj se bo zgodilo, če se bo naznanilo policije nanašalo na kršitev zbiranja na zasebnem mestu.

Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da za kaznovanje "po zadnji spremembi v 46.a členu v povezavi s 53.g členom zakon o nalezljivih boleznih poleg zdravstvene inšpekcije določa to pristojnost tudi drugim inšpekcijam, glede na delovno področje, v katero spada kršitev". Katera naj bi bila v primerih zbiranja pristojna, pa niso povedali. 

Odgovoru na izrecno vprašanje, ali odlok velja tudi za zasebna mesta, pa so se na inšpektoratu izognili, češ da je odlok pripravilo ministrstvo za notranje zadeve ter da lahko pojasnila v zvezi z odlokom najdemo na njihovi spletni strani.

Čudna zgodba z izginotjem pojasnil

A tudi s temi pojasnili je zgodba zelo zelo nenavadna, saj se je na glavo obrnila razlaga vsebinsko skoraj enakega odloka. Nov odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji je začel veljati 30. junija. Že takrat v naslovu in tekstu ni bilo več izpostavljeno, da gre le pa prepoved zbiranja na javnih mestih, kot je bilo v predhodnem odloku.

Minister Hojs je na novinarski konferenci pojasnil, da so se za spremembo odločili, ker nevarnosti ne predstavlja le zbiranje ljudi na javnih mestih, "ampak da gre za nevarnost tudi pri zbiranju ljudi, ki se zbirajo na privatnih zabavah, porokah ali v drugi obliki, kajti virus seveda ne ve, kje in kako se ljudje zbiramo, ampak ve, kako na najlažji in najelegantnejši način priti z enega na drugega". 

Ker je na tej novinarski konferenci nato napovedal svoj nepreklicni odstop, kasneje ni podrobneje pojasnjeval odloka. A pojasnila na spletni strani ministrstva so takrat po sprejetju tega odloka pa vse do 9. julija sledeča: "Če gre za organizacijo dogodka v okviru obratovalnega časa, ko prostor šteje za javnega, se dogodek lahko izvede, če skupina ne presega 50 oseb in če organizator zagotovi spoštovanje minimalnega stika med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili NIJZ ter smiselno upoštevanje higienskih priporočil NIJZ. Če se prostor izven obratovalnega časa nameni zasebnemu dogodku, omejitev ni, še vedno pa je treba upoštevati splošna navodila in priporočila NIJZ za preprečitev širjenja bolezni." Omejitev za zasebne dogodke torej ni bilo.

Potem je sledil preobrat. Vlada je dober teden po sprejetju novega odloka (8. julija) sprejela manjše popravke odloka. Za zbiranja do 50 ljudi so uvedli obveznost vodenja seznama, brez seznama pa je bilo po novem dovoljeno le zbiranje desetih ljudi.

"Ne vem, ali so nesposobni, ali to delajo namerno"

Po tej mali spremembi so s spleta izginila stara pojasnila, kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano, ter se čez nekaj dni pojavila diametralno nasprotna. Takoj po izginotju so nam pojasnili, da zaradi sprememb pripravljajo redakcijske popravke, a se je izkazalo, da so pojasnila obrnili na glavo. Nova pojasnila (dejansko istega odloka) zdaj pravijo, da tudi za praznovanja ali poroke v zasebnih prostorih velja omejitev do 50 oseb.

"Nikakor ne gre za popolno spremembo pojasnila, temveč za ustreznejšo razlago, ki smo jo pripravili zaradi najpogostejših vprašanj občanov o določenih življenjskih situacijah v povezavi z odlokom," trdijo na ministrstvu. Nam se sicer to, da so zasebna zbiranja dovoljena brez omejitev in to, da zanje velja omejitev iz odloka zdi diametralno nasprotna razlaga. 

"Tako kot je zakon napisan, odlok lahko velja le za zbiranja na javnih krajih. Način sprejemanja in razlaganja teh predpisov je v nasprotju z načelom pravne države, predpisi morajo biti jasni in razumljivi. Ne vem, ali so nesposobni, to so namreč res začetniške napake, ali pa to delajo namenoma, da ljudi spravljajo v položaj, ko ti ne vedo več, kaj je dovoljeno in kaj ni. Menim, da je odlok oziroma način, kako ga razlagajo, v nasprotju z zakonom o nalezljivih boleznih," meni odvetnik Boštjan Verstovšek.

Pravijo, da odlok ne velja, ampak da velja

Na izrecno vprašanje, kje je pravni temelj, da se prepove zbiranja na krajih, ki ne veljajo za javna mesta pa so v petek na ministrstvu za notranje zadeve (na odgovore smo čakali od torka) odgovorili, da "odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji tega ne prepoveduje. V zasebne prostore na podlagi 3. točke 39. člena ZNB ne posegamo. Svetujemo pa, da se tudi v zasebnih prostorih upoštevajo priporočila NIJZ za zajezitev širjenja okužb COVID-19". 

Medtem ko prebiramo ta njihov odgovor, je na spletni strani ministrstva še vedno objavljeno sledeče vprašanje in odgovor: "Ali lahko izvede praznovanja, poroke z več kot 50 oseb v zasebnih prostorih, gasilskih domovih, dvoranah ali najetem prostoru gostilne, ki je namenjen le zaključeni družbi? Za tovrstna zbiranja velja omejitev do 50 oseb, ob tem pa je treba zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med ljudmi, upoštevati higienska priporočila NIJZ in obvezno voditi seznam prisotnih ljudi." 

Na novinarska vprašanja so odgovorili, da omejitev za zasebne kraje ne velja, na spletni strani pa imajo objavljeno, da tudi za zasebne prostore velja omejitev do 50 oseb. 

Na vprašanje, kako komentiraj očitke, da s pojasnili na spletni strani zavajajo, pa odgovarjajo: "Teh očitkov v javnosti in v individualnh vprašanjih posameznikov ni bilo. Beležimo le nejevoljo zaradi omejitev in zahvale zaradi hitrih pojasnil." 

Saj res, ali sploh imamo epidemijo?

"Prvi problem vidim v tem, da epidemija sploh ni razglašena, drugo pa je strokovna utemeljitev odloka. Vsak petek se na prostem zbere več kot tisoč ljudi, pa ni nobenih posledic oziroma vsaj nisem zasledil, da bi se kdo na teh zbiranjih okužil," je še opozoril odvetnik Boštjan Verstovšek. 

"Pravica do (mirnega) zbiranja se lahko izvršuje na javnih in /ali zasebnih mestih. Načeloma je to svoboščino (skladno z 11. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ali 42. členom Ustave RS), ki velja za enega od temeljev demokratične družbe, dopustno omejiti, če za to obstaja zakonska podlaga in taka omejitev velja za nujno v demokratični družbi zaradi državne ali javne varnosti, za preprečitev neredov ali kaznivih dejanj, zaradi varovanja zdravja ali morale ali za varovanje pravic in svoboščin drugih ljudi. Svoboščina tudi ne varuje zbiranj, ki niso mirna," pravijo v uradu Varuha človekovih pravic. 

V uredništvo menimo, da organizacija množičnih zasebnih prireditev (porok in praznovanj) v trenutnih razmerah ni pametna ter da se je tovrstnim dogodkom smiselno odpovedati ali jih organizirati za manjše število povabljencev. Kako nevarne so za širjenje virusa, kažejo primeri s Hrvaške in iz Slovenije. Kljub temu pa je po naši oceni nedopustno, da ministrstvo za notranje zadeve in predstavniki vlade zavajajo javnost o tem, kaj je prepovedano. 

janez.zalaznik@zurnal24.si