Foto: IJS Matjaž Gams Na Institut "Jožef Stefan" smo 15. septembra organizirali prvi posvet, na katerem so se prvič v slovenski zgodovini srečali snovalci nove zakonodaje o cepljenju, neodvisni strokovnjaki, nasprotniki sedanjega cepljenja in medicinski strokovnjaki.

Posvet je bil izvirno mišljen v izvedbi Državnega sveta, vendar je bil zaradi napovedanih protestov premaknjen v akademsko okolje. Posnetek je dosegljiv tudi na Youtube spletni strani.

Pri debatah o cepljenju se moramo najprej vprašati, komu verjeti in na osnovi kakšnih argumentov. Odgovor je enostaven in univerzalen: vse osnovno znanje človeštva je spravljeno v enciklopedijah in spletna enciklopedija Wikipedija v angleščini je v preverjanjih dosegala najboljšo, skoraj 100-odstotno točnost.

Torej: če nekaj piše v Wikipediji, je temu tako! Na primer: o teoriji ploščate Zemlje Wikipedija piše, da gre za teorije zarote brez osnove v realnem življenju, daj lahko na več načinov preverimo ukrivljenost, recimo z izginjanjem ladje za obzorjem.

"Poskusimo si zamisliti količino trpljenja teh 300 do 500 milijonov, kako ležijo nemočni v postelji v telesnih sokovih in opazujejo, kako jim odpovedujejo organi. Če ste občutili to, ali ste še sposobni mirno se pogovarjati z necepilci?"

Za kajenje piše, da polovica hudih kadilcev umre za posledicami kajenja, ugotovimo tudi, da se je znanost 40 let borila z interesi multinacionalk, ki so preprečevale korektne študije o škodljivostih kajenja, npr. o manjših možganih novorojenčkov mater kadilk. Še danes, ko so znanstvena spoznanja prodrla v javnost in medije, ljudje kadijo, čeprav imajo od tega samo škodo – to nam pokaže moč kapitala in multinacionalk.

Pred nekaj meseci smo svetniki dobili predlog Državnega zbora, naj se omili protikadilski zakon. Na srečo smo v sodelovanju z mediji dvignili dovolj prahu, da je bil predlog umaknjen. Še vedno pa po celem svetu junaki v filmih pijejo in kadijo – da filmi dobijo podporo tobačne in alkoholne industrije in da mladi posegajo po cigaretah!

Ko se pogovarjamo o cepljenju, velja najprej na Wikipediji prebrati članek o tem, kjer najdemo 52 sekcij in vse po vrsti so dokaj nesporne. Zato še enkrat: preberite modrost in znanje človeštva o cepljenju, preden verjamete Facebooku.

Foto: Saša Despot cepljenje

Umreti, ker se ne bi cepili, ali zato, ker bi se

Lahko pa osnovne relacije pri cepljenju pokažemo na primeru korone v ZDA: letno v ZDA umre okoli 2,8 milijona ljudi. Projekcije za letos kažejo, da jih bo zaradi korone umrlo okoli 280.000, torej 10 odstotkov vseh smrti in skupno jih bo 3,1 milijona. Če bi se pravočasno cepili, kot se za druge hude bolezni brez primernega zdravila, bi umrlo približno 280 ljudi.

Ocena je narejena na osnovi člankov, ki pišejo, da so posledice cepljenja od tisočkrat do milijonkrat manj škodljive in tu je privzeta najslabša ocena. Če prištejemo 280 k 2,8 milijona, dobimo 2,8 milijona, ker je 280 dodatnih smrti statistično zanemarljivih. Od tod marsikdo reče, da so posledice cepljenja popolnoma zanemarljive.

Če pa se zaradi cepljenja – sicer z izredno nizko verjetnostjo 0,000001 v primerjavi z verjetnostjo smrti letos zaradi korone v ZDA 0,001 (verjetnost smrti zaradi srca je 1:6, zaradi raka 1:7, zaradi avtomobila 1:103) – znajdete vi ali vaši otroci med tistimi 280 umrlimi, vam statistika nič ne pomaga in to je eden izmed razlogov, zakaj se nekateri ljudje bojijo cepiti.

Pred cepljenjem je pač treba razumeti verjetnosti in se ne predajati paniki, hkrati pa je treba poskrbeti, da se cepimo zdravi in da po cepljenju natanko opazujemo reakcijo. Še dodatno se lahko recimo 5 odstotkov ljudi sploh ne cepi in tisti nimajo nič težav, dejansko čisto nič – med njimi zaradi cepljenja ali bolezni ne bo umrl nihče, dokler ne gredo na obisk v državo, kjer je ta bolezen. Ko pa tistih pet odstotkov  naraste na 10 odstotkov ali več, se začne povečevati nevarnost in se začnemo postopoma približevati 280.000 kot v primeru, da cepiva ni.

Foto: Wikipedia/CDC James Hicks Črne koze

Številke proti čustvom, kdo zmaga?

Na slovenski televiziji pogosto vidimo primer, ko svetovno priznan strokovnjak hladno navaja brezhibne argumente in številke, na drugi strani pa starš umrlega otroka, ki naj bi nedokazano umrl zaradi cepiva, pokaže iskreno in globoko bolečino.

Anketa gledalcev pokaže, da je zmagal starš in ne strokovnjak, saj je večino ganila grozovita izguba. Sedaj pa primerjajmo ta dogodek s tristo do petsto milijoni umrlimi za črnimi kozami (na zgornji fotografiji mladi bolnik leta 1973, zdravila proti visoko smrtni bolezni ni, učinkovito je le cepljenje). Če bi njihove slike položili eno poleg druge, bi obkrožili naš planet.

Poskusimo si zamisliti količino trpljenja teh 300 do 500 milijonov, kako ležijo nemočni v postelji v telesnih sokovih in opazujejo, kako jim odpovedujejo organi. Če ste občutili to, ali ste še sposobni mirno se pogovarjati z necepilci?

"Civilna družba ima pravico vedeti, kakšne so sestavine cepiv, ima pravico zahtevati, da se občasno naredi neodvisna analiza cepiv."

Veste, da je Svetovna zdravstvena organizacija za eno največjih zdravstvenih nevarnosti vam in vašim otrokom proglasila necepilce? Mimogrede – črne koze, ki so samo v 20. stoletju po svetu pomorile med 300 in 500 milijoni ljudi (!), smo iztrebili z doslednim cepljenjem in iskanjem zadnjih primerkov po celem svetu. Vprašanje je, ali bi danes v času cepilnega vraževerja še lahko izkoreninili koze in posledično trpljenje.

Podobno lahko pogledamo ošpice v ZDA. Do uporabe cepiva 1963. leta je bilo okoli 500.000 primerov bolezni letno. Po uvedbi cepljenja se je število letno približevalo nič, zadnja leta pa zaradi manjše precepljenosti ponovno raste. Podobni mini-izbruhi nalezljivih bolezni zaradi premajhne precepljenosti se pojavljajo tako v Evropi kot po svetu.

Jabolko ali cepivo

Cepljenje seveda ima nekaj nezaželenih posledic, saj telo "trenira" za morebitni spopad z nevarno boleznijo in vsak trening je naporen in nevaren. Zato so na posvetu kritiki cepljenja (potrebno je ločiti med nihilističnimi necepilci in tistimi, ki opozarjajo na določene težave v procesu cepljenja) v sedanji obliki opozarjali predvsem na neznane sestavine cepiv, da je v njih veliko težkih kovin, da nima nihče po ustavi pravice vsiliti cepljenja nikomur, da gre za nasilno dejanje.

Zdravniki pa so opozarjali, da ima celo navadno jabolko v sebi bistveno več težkih kovin kot cepiva, da so cepiva izredno natančno analizirana in problematični primeri podrobno opazovani. Cepiva imajo tudi veliko pozitivnih stranskih učinkov – recimo navadno cepljenje za gripo ima za posledico manj Alzheimerja – smrtonosne in uničevalne oblike demence.

Ključna naloga za strokovnjake je razložiti dileme in procese cepljenja tako, da jih bodo razumeli državljani brez posebnih predznanj. Ključna dilema kritikov cepljenja je sprejeti znanstvena spoznanja tako, da bodo imela strokovni rep in glavo.

Pač pa je začeta debata ključna – civilna družba ima pravico vedeti, kakšne so sestavine cepiv, ima pravico zahtevati, da se občasno naredi neodvisna analiza cepiv. Nihče pa nima pravice ogrožati življenj drugih zaradi vraževerja in neznanja! 

Posnetek strokovne razprave o cepljenju ali necepljenju, ki je potekala na Inštitutu "Jožef Štefan", si lahko ogledate TUKAJ.

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.