Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Po javnomnenjskih raziskavah je Združena levica skočila na tretje mesto po priljubljenosti. Prehitela je nazorsko sorodno SD in diha za ovratnik svojemu antipodu SDS. Ljudje se delimo v eno ali drugo pleme zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, vendar če si nadeneš ime levice, potem bi morali biti razlogi jasni. Meja med levico in desnico se je v zadnjih letih zabrisala, še vedno pa obstaja neka ločnica. Levica običajno rada preizkuša nekaj novega. Ekstremnost preizkušanja, ko želi prerazporejati bogastvo od višjega k najrevnejšem razredu, pripelje tudi do revolucije. Pri nas v tem pogledu takoj naletimo na anomalijo, ker je ta višji razred pravzaprav srednji. Ampak  pustimo to ob strani. Levica je v Evropi postala "lautšpreher" proti varčevalnim ukrepom, vojaškim posredovanjem, obremenjevanju delavskega razreda in tradicionalno paktira s sindikati. Vendarle pa je v zadnjem času svojo moč začela črpati iz javnega sektorja. Delavci so nasploh preveč nepovezani, s preveč različnimi težavami, da bi jih bilo mogoče spraviti na nek skupni imenovalec. Javni sektor v celoti pa je trenutno na udaru istih varčevalnih ukrepov. Zvezde in ideologije gor ali dol, vsaka socialistična ideja je populistična in vsaka levica išče najprimernejši oder, da izpolni svoje poslanstvo ugajanja.

Zveza demokratičnih nastavkov množičnih protestov, ki naj bi ljudsko željo po spremembah na nek način institucionalizirala na političnem parketu, nam je prinesla predlog, da bi 2. januar ponovno postal praznik. Pobudo proti nekim tajnim sporazumom, ki nimajo nikakršnega pomena, protest proti privatizaciji in predlog, da bi odpisali dolg najrevnejšim prebivalcem, če omenim nekatere izmed podobnih. Levica ni dala niti enega konkretnega predloga, kako naj bi razbremenili gospodarstvo, da bi od tega imeli več tudi delavci. Ne spoštuje odločitev ustavnega sodišča pri financiranju zasebnih šol, z utemeljitvijo, da če se šole prilagajajo interesom gospodarstva, "se šolarjem vceplja neoliberalna miselnost". Ja za koga pa šolamo otroke? Za zavod za zaposlovanje? Za javni sektor? Kdo bo pa živel njega? Zavzema se za gospodarstvo po meri ljudi, brez korupcije, a prav državno lastništvo je osnovni pogoj, da se izgubi odnos do lastnine in korupcija razraste.

Same nelogične populistične floskule, ki ji po navadi slišim za šankom, ko se ljudje, ki niso delali niti dneva v svojem življenju (vsaka podobnost z Luko Mesecem je zgolj naključna) gredo socializem.. Ampak to niti ni bistveno. Nič nimam proti levici, politika brez vsebine kot vsak druga, le v drugačni barvi. Bolj me moti naša naivnost. Pa se potem čudimo, da je v vrhu priljubljenosti med politiki Violeta Bulc ... Kdo? Samo da je človek nekje daleč, se mu reče komisar in da ne naredi ničesar. Ker samo je, se zanj takoj najde mesto v naših srcih. 
Bog nam pomagaj, sami si res ne znamo.