Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so ga v začetku maja v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS, NSi in SMC, predvideva, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa, torej dopolnilnega pouka, podaljšanega bivanja in jutranjega varstva v zasebnih osnovnih šolah. Teh je v Sloveniji šest, javnih osnovnih šol in podružničnih šol pa je v Sloveniji 448, so v razpravi v DZ izpostavili mnogi poslanci.

Ustavno sodišče je prvič leta 2014 odločilo, da sedanji sistem, ko zasebne osnovne šole z javno veljavnim in akreditiranim programom niso enako financirane kot javne šole, neustaven. V teh letih je neslavno propadlo več predlogov za uresničitev odločitve ustavnega sodišča, ker nikoli ni bilo zadostne politične podpore nobeni od predlaganih rešitev. Z lansko dodatno ustavno odločbo pa je odločilo, da mora država 100-odstotno financirati obvezni del programa.

DZ je danes tudi večinsko podprl dopolnilo nepovezanih poslancev, s katerimi zasebnim šolam postavljajo kriterije za njihovo upravičenost do javnega financiranja. Tako morajo biti vpisane v razvid izvajalcev, vpisni pogoji morajo biti napisani tako, da zagotavljajo vpis ne glede na narodnost, spol, raso, vero itd., ali kakšno drugo okoliščino. Zasebne glasbene šole morajo, da bi pridobile financiranje, izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov in imeti vpisanih najmanj 35 učencev. Pogoj je tudi, da morajo imeti zasebne šole zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev, potrebnih za izvedbo programa.