1-članska družina 60 m2
2-članska družina 90 m2
3-članska družina 110 m2
4-članska družina 130 m2
5-članska družina 150 m2
6-članska družina 170 m2
*Za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za 12 m2.
VIR: MDDSZ
Od 1. januarja, ko bo predvidoma začela veljati nova socialna zakonodaja, se bosta pri dodeljevanju vseh socialnih prejemkov – ne samo socialnih pomoči – upoštevali tudi vrednost in velikost nepremičnin. Izvzeta bodo stanovanja, v katerih upravičenec živi, a le če ne bodo presegala tako imenovane primerne kvadrature (kolikšna je, navajamo v tabeli desno spodaj).
Formula za izračun
Direktor direktorata za socialo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) Davor Dominkuš je novost ponazoril na primeru upokojenke, ki sama živi v 90 kvadratnih metrov (m2) velikem stanovanju.
Njeno stanovanje bo po novih pravilih za 30 m2 preveliko, saj se kot primerno za enočlansko gospodinjstvo šteje 60 m2. Če bo upokojenka želela še naprej prejemati socialno pomoč, ji bo center za socialno delo (CSD) teh 30 m2 presežka pomnožil z vrednostjo povprečnega kvadratnega metra stanovanja v
Otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, subvencija za malico ter prevoz dijaka in študenta, oprostitev plačila socialno-varstvenih storitev, znižanje plačila vrtca, subvencija najemnine, kritje zdravstvenih storitev socialno ogroženim in plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje.
*Pri denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku se bodo upoštevali dohodki in premoženje za tri mesece pred vložitvijo vloge. Pri otroških dodatkih, štipendijah in drugih prejemkih pa se bodo upoštevali podatki vsega leta pred vložitvijo vloge.
regiji.
Če bi bilo stanovanje v Mariboru, bi vrednost tega presežka stanovanja nanesla 24 tisoč evrov. “To pa ne pomeni, da ji bomo upoštevali kar teh 24 tisoč evrov, ampak bomo premoženje preračunali v fiktivni dohodek,” je povedal Dominkuš in pojasnil, da če bi upokojenka teh 24 tisoč evrov vložila na banko, bi denimo dobila 50 evrov obresti na mesec.
Teh 50 evrov na mesec se bo štelo kot fiktivni dohodek in za toliko bo manjša tudi njena socialna pomoč. “Ideja je ta, da bi ljudje, ki imajo premoženje, tega aktivirali, ga uporabljali in obračali,” je dodal sogovornik.
“Ocenjujem, da je takih, ki bodo za pridobitev transferja morali s svojo nepremičnino nekaj narediti, približno 25 odstotkov,” predvideva Jadranka Tkalec, vodja socialnih pomoči na CSD Maribor.
“Večinoma pa naši uporabniki živijo v najemniških stanovanjih – razen upokojencev, ki pa niso prejemniki rednih pomoči, pač pa zaradi nizkih pokojnin zaprosijo za izredno socialno pomoč. Ti so v glavnem v lastniških stanovanjih,” je razložila Tkalčeva.
Kdo mora oddati vlogo
Upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek ali državno pokojnino, bodo CSD izračune samodejno pripravili, zato jim vlog ne bo treba oddajati na novo. Bodo pa morali za to poskrbeti prejemniki preostalih transferjev. Do kdaj bo vloge treba oddati, jih bodo obvestili. Pripravljen pa bo tudi sistem, po katerem si bodo prejemniki prek spleta lahko sami izračunali, kaj in koliko jim pripada.
Mini intervju z Jadranko Tkalec, vodjo pomoči na CSD Maribor
Raje jedo le krompir
1. Ali prejemnikom kdaj predlagate, naj svojo nepremičnino oddajo v najem ali prodajo?
Ravno pred kratkim sem imela eno gospo, ki je ovdovela ter ima 700 evrov pokojnine in veliko stanovanje. Rekla je: ne, jaz bom do smrti tu, pa če jem samo krompir in pijem vodo.
2. Mislite, da bodo Slovenci raje ob socialno pomoč, kot da bi oddali ali prodali stanovanje?
Da, samo da bodo ostali doma – sploh starejši.