Davki. V prvih šestih mesecih je bilo v evidencah geodetske uprave (Gurs) 180 tisoč sprememb lastništva pri parcelah ter še okoli sto tisoč pri stavbah in delih stavb.

Sprememb lastništva je bilo tako več kot desetkrat več od kupoprodajnih poslov. Po podatkih Gursovega poročila o trgu nepremičnin je bilo v prvem in drugem četrtletju letos sklenjenih le 4.180 kupoprodajnih pogodb za rabljena stanovanja, hiše, lokale in garaže ter le 2.573 za zemljišča (zazidljiva, kmetijska in gozdove).

Generalni direktor Gursa Aleš Seliškar pojasnjuje, da spremembe lastništva v evidencah poleg kupoprodajnih poslov vsebujejo druge prenose lastništva, to je dedovanje, darila in razdružitve solastnine.

Natančnih evidenc ni

Poleg tega je treba upoštevati, dodaja, da če je prodana ena nepremičnina, ki je v solasti več ljudi, na primer petih, in jo kupi en lastnik, "to štejemo kot pet sprememb lastništva, in če je ta nepremičnina sestavljena še iz stavbe in parcele, to pomeni deset sprememb lastništva. V evidenci trga nepremičnin pa se to šteje kot ena transakcija."

Vendar pa na Gursu natančnejših podatkov, recimo koliko nepremičnin je lastnika res zamenjalo na podlagi darilnih pogodb in koliko na podlagi dedovanja, "na hitro nimajo na razpolago".

Zagotovo pa ta ogromna številka sprememb lastništev ni posledica tega, da so Gursove evidence lastnikov kljub popisu nepremičnin še vedno tako neurejene, trdi Seliškar. Prav tako zanika, da bi lahko ta razlika med številom sprememb lastništva in številom kupoprodajnih pogodb kazala na to, da se večina nepremičninskih poslov še vedno zgodi mimo evidenc Gursa in da poročilo o trgu nepremičnin torej sploh ne bi bilo relevantno. In kaj o vsem tem menijo nepremičninske agencije? "Ne komentiramo, ker ne poznamo številk," je bil najpogostejši komentar.

Zaradi uveljavitve ZUJF nič manj milijonarjev

Davek. Za podatke o spremembah lastništva po mesecih smo Gurs zaprosili, ker nas je zanimalo, koliko od 6.400 lastnikov, ki so po podatkih Gursa 12. aprila imeli v lasti nepremičnine v skupni vrednosti več kot milijon evrov (in so bili tako skupaj lastniki kar 78 tisoč stanovanj in hiš), je to premoženje aprila in maja, to je tik pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), podarilo svojim družinskim članom.

Tako se je namreč dalo izognili posebnemu davku na nepremičnine, vredne nad milijon evrov. Na Gursu trdijo, da je število milijonarjev ostalo isto – 6.400. Da jih bo obdavčenih manj kot 939, pa je poskrbel kar ZUJF sam, ki je iz obdavčitve izvzel večino zavezancev (logično tudi državo) in njihovih nepremičnin.

Če si lahko brez službe, ne greš kupit stanovanja

Miniintervju z Brankom Potočnikom, direktorjem nepremičninske agencije Insa.

Ali nepremičnine pri nas bolj kot na trgu iz rok v roke prehajajo z dedovanjem in darilnimi pogodbami?

Gotovo je ta številka o lastniških spremembah v primerjavi z dejansko sklenjenimi kupoprodajnimi posli visoka. Del gre gotovo na račun tega, da se slovenska populacija stara in se nepremičnine zapuščajo dedičem. Spremenilo se je tudi to, da je včasih nepremičnino kupoval le mož, zdaj gresta v nakup oba, in ko prodajata, prodajata oba. Bi pa tudi nas zanimali natančnejši podatki. Škoda, da jih Gurs nima.

Kakšen je trenutno trg nepremičnin?

Težko rečem, da se bo prodaja nepremičnin močno dvignila, ker se ne bo. Dokler so ljudje v nevarnosti, da izgubijo delo, ne kupujejo nepremičnin.

Za koliko bodo še padle cene?

Padci ne bodo povsod enaki. V Mariboru se rabljena stanovanja že zdaj prodajajo po 900 evrov za kvadratni meter in ni pričakovati, da bi cene padle na 600 ali 700 evrov.

Bi vi po tej ceni prodajali?

Zagotovo ne, razen če bi bili prisiljeni v to. Nekdo, ki v teh časih prodaja kvadrat po tri ali štiri tisoč evrov, pa bo verjetno moral spustiti ceno, če bo hotel prodati.