Državni zbor je, kot je znano, potrdil šesti protikoronski zakon, ki ga je vlada pripravila z namenom omilitve posledic drugega vala epidemije covida-19. Njegova poglavitna novost je delno kritje fiksnih stroškov tistih podjetij, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije upadli za najmanj 30 odstotkov. Skupna vrednost ukrepov je ena milijarda evrov.

Razočaranje nad šestim paketom so že izrazili lastniki fitnes centrov, ki se čutijo zapostavljene. V sinočnjih Odmevih javne televizije je vodja posvetovalne skupine Matej Lahovnik odgovoril, da neupravičeno, saj bodo tako kot vsi ostali upravieni do nadomestil za plače, poleg tega pa tudi za kritje fiksnih stroškov. 

Lahovnik je navedel primer: "Fitnes center, ki ustvari 300 tisoč evrov prometa in ima štiri zaposlene, bo za tri mesece, ko je zaprt, dobil poleg nadomestila za plače še 10.800 evrov za kritje najemnine in drugih fiksnih stroškov." 

Dodal je, da bodo v slabšem položaju tisti, ki nimajo toliko zaposlenih oz. to delo opravljajo predvsem s študenti in pogodbenimi delavci, da privarčujejo pri bolniškah, regresih, nadomestilu za dopust. "Mislim, da je razumljivo, da se najbolj pomaga tistim, ki imajo redno zaposlene, saj rešujemo delovna mesta." 

Lahovnik je dodal primer gostinca, ki je zaprt novembra in bo najbrž tudi decembra, dejavnosti ni mogel opravljati od polovice oktobra naprej. "Če je lani ustvaril pol milijona prometa in ima šest zaposleni ter je v omenjenem obdobju zaprt, promet mu bo upadel vsaj za 70 odstotkov. Poleg nadomestil za plače bo dobil 16 tisoč evrov za kritje najemnine in drugih stroškov." 

Frizerski salon, je nadaljeval Lahovnik, ki ima dva ali tri zaposlene, ki ustvarijo okrog sto tisoč evrov letnega prometa, bodo dobili poleg nadomestil za plače še okrog 3600 evrov za fiksne stroške v trimesečnem obdobju. Lahovnik je poudaril, da v vseh primerih tisti, ki imajo več zaposlenih, dobijo več. 

Strinjal se je, da pomislek, da pomoč prihaja prepozno, do neke mere drži, predvsem ko govorimo o nadomestilih za plače zaposlenim. "Zavod za zaposlovanje nekatere vloge obravnava predolgo, mislim, da je to treba pospešiti. To ostaja ključna rezerva, ki jo imamo." Lahovnik je dodal, da ostaja optimist glede plačil za fiksne stroške, kar bi po njegovem mnenju lahko začeli izplačevati nekje konec decembra. 

Naa vprašanje glede fleksibilnosti države pri meji 30 odstotkov upada, je Lahovnik povedal, da tistemu gostincu, ki mu promet kljub temu, da je del oktobra, november in december zaprt, promet ni upadel za 30 odstotkov potem - če je korekten - se mora strinjati, da so drugi bolj upravičeni do pomoči. 

"Država ni vreča brez dna. Država se bo za ta sredstva zadolžila, se je že, gre za pomoč vseh davkoplačevalcev. Cilj je, da je pomoč za tiste, ki so v krizi res najbolj prizadeti." Dodal je še prepričanje, da bo velika večina gostincev omenjeni pogoj gotovo izpolnila.

GORENJSKA Smučišča nimajo rezervnega načrta tako kot industrija

dezurni@zurnal24.si