Leta 2017 je sodnica Špela Koleta obsodila Milka Noviča na 25 let zapora za umor dr. Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta. Izreku sodbe je sledilo zgražanje, med katerim jo je Vili Kovačič pogledal v oči in rekel "prasica". Sodnica Koleta je zoper Kovačiča sprožila kazenski postopek in okrajno sodišče mu je dodelilo 1.260 evrov kazni. Vrhovni sodniki pa so v nedavno objavljeni sodbi denarno kazen odpravili.

Štirje vrhovni sodniki senata, ki mu je predsedoval Branko Masleša, so Kovačiču izrekli opomin, vrhovna sodnica Barbara Zobec pa je napisala ločeno mnenje, da bi Kovačiča morali oprostiti.

Vrhovno sodišče: Sodniki so dolžni trpeti najhujše posege v dostojanstvo

Vrhovno sodišče je odločilo, da je mnenje nižjih sodišč, da "javnost v sodni dvorani pravice do komentiranja sodnih odločitev med izvajanjem sodne funkcije preprosto nima", napačno. 

Vrhovno sodišče je zapisalo, da je izraz "prasica" sinonim za "ničvrednež, svinja, umazanec," a sodnike je kot nosilce javne oblasti treba obravnavati kot absolutno javne osebe, kar pomeni, da so dolžni trpeti najhujše še dopustne posege v svoje dostojanstvo in zasebnost.

Ključno je, da je obsojenec besedo "prasica" izrekel sodnici Špeli Koleta kot odziv na razglasitev njenih odločitev v kazenski zadevi Milka Noviča, so zapisali vrhovni sodniki v sodbi, ki jo je sodišče sprejelo decembra lani, Kovačič jo je prejel februarja letos, sodišče pa jo je šele nedavno objavilo na spletu.

Sodba o svobodi izražanja

"Evropsko sodišče za človekove pravice je že večkrat odločilo, da tako kot ministri in poslanci so del oblasti tudi sodniki in ljudje jih lahko ocenjujemo in komentiramo tudi z izrazi, ki jih morda prizadenejo. Stališču je sedaj sledilo še Vrhovno sodišče," je povedal profesor Jurij Toplak z Alma Mater Europaea, ki je Kovačiču napisal pritožbo. 

"Sodba ne pomeni, da svoboda izražanja ščiti vsakega, ki bi katerokoli sodnico označil za 'prasico'. Odločilno je bilo tudi, da Kovačič in mnogi drugi sodnice Koleta niso videli kot pravične sodnice," še pravi Toplak, sicer najuspešnejši pisec ustavnih pritožb in strokovnjak za svobodo izražanja, ki je pri Mednarodnem združenju ustavnega prava vodja raziskovalne skupine za svobodo izražanja, ki združuje štirideset raziskovalcev svobode izražanja z vsega sveta.

"Sodba razčiščuje meje svobode izražanja o sodnikih, državnih funkcionarjih in javnih osebah. Standardom, ki jih postavlja Vrhovno sodišče, morajo slediti vsa sodišča, običajno ostanejo ti standardi in meje v veljavi desetletja. Sodba je zato zelo pomembna."

Sodbo Vrhovnega sodišča lahko v celoti preberete TUKAJ, ločeno mnenje Barbare Zobec pa TUKAJ.