Če je proračunskih sredstev, ki jih občine vnaprej rezervirajo za izvajanje zimske službe, letos zmanjkalo že januarja, se je vreme odločilo, da bo denarnice treba še malo odpreti. V nižje ležečih predelih Gorenjske je namreč zapadlo tudi do 20 centimetrov snega. Družabna omrežja in debate ob kavi so se od jutra šibili pod kritiko zimskega presenečenja, ki nas je pozdravilo le nekaj dni pred začetkom koledarske pomladi. Druga polovica marca je pač čas, ko lopata in puhovka postaneta zmerno eksotična pripomočka.

Zima. Toda sodeč po odgovorih, ki so nam jih posredovale občine, smo državljani do snega in izvajanja zimske službe neusmiljeni tudi na vrhuncu hladnega dela leta. Zakaj sneg ni takoj odstranjen? Zakaj je s pločnikov odstranjen pozneje kot s cest? Zakaj so mi zaplužili dvorišče? Odgovor na ta vprašanja bi moral biti preprost in enopomenski: ker je sneg! Kot sem nekoč že zapisala, večji del naše države leži v celinskem podnebju, imamo štiri letne čase, od katerih se eden imenuje zima, smučanje pa je menda naš nacionalni šport. Izbruhi nestrpnosti, jeze in ogorčenja nad snegom so vsaj od decembra do februarja velika izguba energije. Bo kdo ob temperaturah nad 32 stopinjami Celzija, ki ogrožajo srčne bolnike in starejše ter lahko celo povzročajo škodo kmetijstvu, poklical na občino ali pa se znesel nad zaposlenim v katerem izmed javnih podjetij? No, celo tovrstno pritožbo sem nekoč zasledila na portalu pobud občanov Kranja. Zakaj se torej pritožujemo? Ker se pač lahko.