V prejšnjem šolskem letu so na varnih točkah po vsej državi obravnavali 41 resnih primerov, zaradi katerih je bilo treba otroke namestiti v krizni center, v posredovanje vključiti policijo, center za socialno delo ali pa zdravstveni dom. “Tistih primerov, ki nekoliko razbremenijo to sliko, pa je več kot 300. Otroci pridejo pokazat svoja spričevala, se pohvalit ali kaj podobnega. Pred kratkim smo imeli primer, ko so našli kužka, pa niso vedeli, kam naj ga peljejo. Skupaj z ljudmi na varni točki so izdelali plakate, jih obesili v soseski, lastnik je nato psa našel, otroke pa celo nagradil,” razlaga Alja Otavnik, vodja projekta Varne točke pri Slovenski fundaciji za Unicef.
Spodbujajo obiske
“V preteklosti smo opazili, da se varne točke morda preveč povezujejo z negativno konotacijo, z nasiljem. Zato otroke zdaj spodbujamo, naj pridejo mimo tudi kar tako – na primer, da povedo vic,” pravi. Takšni obiski pripomorejo, da se dober odnos z ljudmi na točkah splete še pred morebitno krizno situacijo, dodaja.
Primeri otrok, ki se zatečejo na varne točke, so včasih na prvi pogled nedolžni, a v ozadju je bolj zapletena zgodba. “Imeli smo primer otroka, ki je prosil, da bi zanj na varni točki organizirali zabavo. Zaposleni so seveda sprejeli pobudo, a so kmalu ugotovili, da je deklica povsem socialno izolirana, da nima nobenih prijateljev in da prihaja iz socialno zelo šibke družine,” je povedala Alja Otavnik iz Unicefa. Šlo je za primer, kjer so se morali obrniti na strokovne službe, čeprav je sprva kazalo na nekaj povsem nedolžnega.
Izmišljena identiteta
Podobno je bilo pri otroku, ki si je popolnoma izmislil identiteto in okoliščine. Zatrjeval je, da ga je mama zapustila in se odselila na Štajersko, on pa je ostal v Ljubljani. Šele policija je s pomočjo omrežja Facebook ugotovila, da gre za drugega otroka, na varno točko pa se je zatekel, ker zaradi slabega šolskega uspeha ni upal domov.