"Lahko, da gre za taktiziranje. Poglejte, še enkrat sem poskusil in povabil vse h konstruktivnemu dialogu. Če mu to ne uspe, bo lahko pokazal nanje, oni so krivi, zaradi njih ne bomo imeli vlade. Druga možnost pa je, da morda že obstaja načelen dogovor, s katero od preostalih strank, da bi vendarle v takšno koalicijo šle," potezo prvaka SDS Janeza Janše, ki mu je predsednik republike Borut Pahor ponudil možnost oblikovanja koalicije, pojasnjuje Andraž Zorko iz agencije Valicon.

Pahor je stranke sicer pozval, da se odzovejo vabilu na pogovor z Janšo, a pripravljenosti na pogovore v večini strank, ki bi jih SDS potrebovala za tvorejnje večine, v tem trenutku ni.

Foto: Anže Petkovšek Marjan Šarec Košarica za košarico

Marjan Šarec, LMŠ, je pojasnil, da zaenkrat ne razmišljajo o pogovorih z SDS, a se mu zdi prav, da Janez Janša dobi priložnost, saj je zmagal na volitvah: "Zlasti v luči pogovorov na naši strani, kjer nismo prišli tako daleč, da bi lahko govorili o potrebni večini. Sam ne bom sprejel mandatarstva, dokler s strani partnerjev ne bodo vse stvari jasne. Vsebinsko in kadrovsko."

V SMC so še bolj ostri in izpostavljajo, da podpirajo sestavo sredinske vlade pod vodstvom LMŠ. "Če si predsednik SDS ne upa prevzeti mandatarstva za sestavo vlade in potrebuje premislek o tem, ali bi sprejel to odgovornost, ne vidimo razloga, da bi se na njegovo morebitno vabilo na razgovor odzvali," so nam odgovoril s SMC. Podobno tudi v Stranki Alenke Bratušek (SAB) navajajo, da se resno pogovarjajo o vstopu v koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca: "Dokler smo v pogajanjih z njimi, se z drugimi ne bomo."

Da se Janševemu vabilu ne bodo odzvali, je za STA potrdil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec, enako napovedujejo v Levici.

Foto: Anže Petkovšek Dejan Židan, Bojana Murišč in Meira Hot na prvi seji 8. državnega zbora Republike Slovenije Tudi predsednika SD Dejan Židan je ob robu predsedstva SD je bilo mogoče razumeti na način, da jih na pogovore o koaliciji ne bo, saj nadaljujejo s pogovori pod okriljem LMŠ. "Slovenija ima znova možnost, da dobi vlado, ki jo sestavljajo stranke, ki predstavljajo sredino, hkrati pa tudi stranki, ki predstavljata levo in desno politično polje. To bi bil znak, da Slovenci preko svojih politikov znamo sodelovati za potrebe boljše Slovenije," je pojasnil Židan in na vprašanje, kako potem komentira današnji poziv predsednika republike Boruta Pahorja, naj se stranke med seboj pogovarjajo in ne izključujejo, pa je odgovoril, da bi si kdaj želel, da bi predsednik republike bolj jasno povedal, "kaj je politično sprejemljivo in kaj ne, ter katera politika v Sloveniji ne bi smela imeti domovinske pravice".

Na pogovore le NSi in SNS

Da se bodo pogovorov udeležili, pa je potrdil predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič, ki že od začetka podpira Janšo za mandatarja. Pa je Jelinčič glede na prepoved vstopa v Svet Evrope in PS SE in tudi svoje ravnanje še nekdo, ki bi si ga stranke želele v vladi? "Racionalno gledano je odgovor jasen. Do te mere je nepredvidljiv, da ni jasno, kako se bo obrnil oziroma, kako se bodo obrnili njegovi poslanci," pravi Zorko.

Poleg SNS tako za zdaj edini morebitni partner ostaja NSi, ki se je SDS pogajala že doslej.

Pahor pričakuje Janšev odgovor o tem, ali sprejema mandatarsko kandidaturo ali ne, do prihodnjega četrtka do 14. ure.

Dneva D bosta v ponedeljek in četrtek

V teh dneh NSi in ostala peterica sredinskih strank vodi pogovore na ravni delovnih skupin glede morebitne vlade Marjana Šarca, prvaki šesterice strank pa se bodo vnovič sestali v soboto. Takrat bo predvidoma tudi že bolj jasno, ali jim lahko uspe, saj se jim nekoliko mudi. Izvršilni odbor NSi je namreč svoji pogajalski skupini dal časa za pogajanja le še do ponedeljka.

Na drugi strani pa se Janezu Janši izteče čas prihodnji četrtek, ko Pahor pričakuje njegov odgovor. Če bi Janša mandatarstvo zavrnil, pa bo Pahor preveril, ali si je večinsko podporo poslancev zagotovil že kdo drug. Sledil bi drugi krog in morebiti tretji krog, kjer bi se stališča strank pred strahom novih volitev že lahko omehčala.

V drugem krogu najmanj 10 poslancev ali predsednik države predlagajo novega kandidata za mandatarja. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.

Vnovič na volitve?

Pred slabim tednom je analitik Andraž Zorko že napovedal, da so najverjetnejši scenarij nove volitve, a pri tem na drugi strani izpostavlja tudi mamljivost poslanske plače."Za marsikoga bo to tudi najvišja plača v življenju in bo trikrat razmislil, ali bo iz načelnih razlogov sodeloval v nečem, kar bi botrovalo izgubi tega. Imamo pet oziroma šest strank, ki imajo zelo močno motivacijo, da do volitev ne pride, saj je njihova usoda v tem primeru negotova,“ je pojasnil še Zorko.

Foto: Anže Petkovšek Prva redna seja DZ