Od konca maja, ko je začel veljati nov pravilnik, bi se lahko živila z daljšim rokom trajanja (na primer riž, moka, sladkor ali testenine), pri katerih je rok uporabe označen z "Uporabno najmanj do" ali "Uporabno najmanj do konca" prodajala tudi po izteku tega roka, a se ne. 

Raje uničijo ali podarijo

"Naša odločitev je, da živil s pretečenim rokom trajanja ne prodajamo,“ pravijo v Sparu. "Mercator se nagiba k odločitvi, da izdelkov s pretečenim minimalnim rokom trajnosti ne bo prodajal. Kot dober gospodar bo Mercator izdelke pred iztekom roka uporabnosti, tako kot doslej, prodajal na posebnih policah po močno znižanih cenah do izteka roka uporabnosti. Izdelke suhega programa (na primer testenine, moke, olja, vložnine in podobno) pa bo Mercator na dan izteka roka minimalne trajnosti, ko so torej popolnoma varni, v skladu z novim pravilnikom predal zainteresiranim humanitarnim organizacijam. Humanitarne organizacije bodo lahko te izdelke prevzele v večjih Mercatorjevih trgovinah še isti dan pred zaprtjem trgovin," je odločitev največjega trgovca v državi pojasnila Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola. 

V Tušu živil s pretečenim rokom prav tako ne bodo prodajali. "V naših trgovinah izdelke, kakovostno neprimerne za prodajo, in izdelke, ki jim poteče rok uporabe, v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo zavržemo,“ pravijo. Dodajajo, viške hrane poskušajo zmanjšati z optimizacijo naročanja, v zadnjem letu pa viške hrane dajejo različnim dobrodelnim organizacijam. V Mercatorju lahko humanitarne organizacije, s katerimi sodelujejo, svežo hrano, ki naslednji dan ne sme več biti v prodaji, prevzamejo na 21 prodajnih mestih po Sloveniji. Svežim izdelkom pa bodo kmalu dodali še izdelke označene z minimalnim rokom uporabe. 

Problem je odgovornost

"Pravilnik ne omogoča zgolj trgovcem, da imajo tovrstna živila še naprej v prometu, temveč daje možnost predvsem humanitarnim organizacijam, da imajo za razdelitev živil več časa,“ opozarja Tatjana Vrščaj Vodošek. Do uveljavitve pravilnika namreč niso smele razdeljevati živil, na primer riža s pretečenim rokom uporabe. 

"Odgovornost za živila s pretečenim rokom uporabnosti nosi pravna oseba, ki jih ima v prometu, torej trgovec ali humanitarne organizacije ali socialne trgovine,“ pojasnjuje Tanja Vrščaj Vodošek iz Mercatorja in to je najbrž ključni razlog, zakaj trgovci hrano s pretečenim rokom raje podarijo, kot da bi jo prodajali. 

Jamstvo le za zaprte in ustrezno shranjene izdelke

"Prodaja živil s pretečenim rokom v praksi, ni tako enostavna. Datum minimalne trajnosti označuje datum, do katerega živilo ohrani svojo pričakovano kakovost. Živilo naj bi bilo po preteku označenega datuma še vedno varno za uživanje, če je bilo ustrezno shranjeno in embalaža ni poškodovana. Potrošniki bi morali, preden bi zavrgli predpakirano živilo s pretečenim datumom minimalne trajnosti, preveriti embalažo živila ter vonj in okus živila. Proizvajalec za kakovost originalno zaprtega predpakiranega živila jamči le, če je bilo hranjeno skladno z navodili in ne more biti odgovoren za živilo, če le to ni bilo originalno zaprto ali če ni bilo ustrezno shranjeno,“ opozarja Saša Hren, tehnična direktorica Tovarne olja Gea. Meni še , da bi morali jasno opredeliti odgovornost za varnost in kakovost ter zagotoviti potrebne informacije za potrošnike.